Stanko Bloudek

Stanko BloudekStanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji. Po materini strani je bil Bloudek Slovenec, po očetovi pa češkega rodu. Njegov oče Jaroslav je bil rudarski inženir iz Telč na Moravskem, zaposlen pri Rudniku živega srebra Idrija, mati pa Minka Lapajne iz Idrije. V njegovi rojstni hiši v Idriji je danes restavracija, imajo pa tudi lepo zbirko stvaritev Stanka Bloudka. V Pragi je najprej študiral slikarstvo, a se je leta 1913 vpisal na fakulteto za strojništvo. Zelo zgodaj se je začel ukvarjati tudi s konstrukcijo letal. Že od leta 1906 je delal letalske modele. V Pragi je naredil leta 1910 sprva jadralno, nato pa enokrilno motorno letalo, ki ga je poimenoval Racek (Galeb). Stanko BloudekLeta 1911 je izdelal dvokrilno motorno letalo z imenom Libela. V letih 1911 – 1918 je bil prvi slovenski poklicni letalski konstruktor v letalski industriji. Deloval je v Leipzigu, Dunaju, Budimpešti, Trutnovu na Češkem. Tedaj je sodeloval pri izgradnji Etrichove tube in gradnji prvega letala s popolnoma zaprto kabino. Leta 1917 je že načrtoval helikopter. Po prvi svetovni vojni je sodeloval z ljubljanskim aeroklubom pri izgradnji enokrilnega motornega letala Sraka. Letalo so gradili v letih 1924-1925. V letih 1928-1929 pa so v istem aeroklubu izdelali še enokrilno dvosedežno letalo z imenom Lojze. Obe letali so naredili po Bloudkovih načrtih. Leta 1934 so v njegovi delavnici avtomontaža izdelali prvi slovenski avtomobil Triglav z bloudkovo karoserijo in motorjem DKW.Stanko Bloudek
Diplomirani inženir arhitekt Stanko Bloudek je bil za časa svojega življenja nedvomno najvidnejša osebnost na področju telesne kulture. Njegova pronicljiva dejanja so pustila neprecenljive vrednote v zgodovini slovenske športne kulture, ki še danes pomembno vplivajo na aktualna dogajanja in se žal pogosto kažejo kot nedokončano delo. V strokovnih in organizacijskih prizadevanjih je pokazal izjemno visok profesionalni odnos do dela, hkrati pa je znal svoja ljubiteljska nagnjenja v polni meri usmerjati v tiste izseke športne kulture, ki predstavljajo še danes identiteto slovenske športne samobitnosti. Taka naravnanost vizije ga uvršča tudi med nenadomestljive osebnosti mednarodnega športa, kjer se je uveljavil še zlasti no svojem profesionalnem strokovnem področju. Njegovi projekti športnih objektov so bili praviloma tudi realizirani in so še danes kažipot sodobnim rešitvam v športni arhitekturi. Začetki njegovega dela segajo v zadnja leta pred začetkom prve svetovne vojne, v čas, ko se je tudi za naš šport končevalo njegovo prvo razdobje. Vrh je dosegel v obdobju med dvema vojnama, ko se je po njegovi zaslugi slovenski šport razvil v pomembni dejavnik slovenske kulture. Tudi po osvoboditvi je sodeloval pri njenem razvoju in je užival ugled vidnega in zaslužnega športnega delavca. Bazen Ilirija ob otvoritvi
Šele po njegovi smrti smo občutili, da smo izgubili človeka, ki je bistveno posegel v oblikovanje slovenskega športa. Njegovo delo je bilo izredno široko in je segalo od aktivne športne kariere preko trenerskega dela, organizatorskega dela do funkcionarja in konstruktorja.
Stanko Bloudek je bil eden največjih slovenskih izumiteljev, konstruktor letal in smučarskih skakalnic, športni organizator in vsestranski športnik. V športu je bil aktiven v različnih disciplinah, bil je telovadec, nogometaš, smučar, lahkoatletik, umetnostni drsalec in metalec diska. V disku je bil leta 1921 prvi slovenski prvak, kot umetnostni drsalec pa je bil leta 1926, 1927 in 1929 večkratni državni prvak. Leta 1928 se je udeležil olimpijskih iger v St. Moritzu. Bil je tudi trener, organizator in član MOK.
Prve prave nogometne čevlje in pravo usnjeno nogometno žogo je leta 1909 v Ljubljano iz Prage prinesel prav Stanko Bloudek, ki je bil vnet pristaš nogometne igre in tudi sam nogometaš SK Ilirije v njenih začetkih.
Veličino osebnosti Stanka Bloudka izžareva anekdota iz leta 1930, ko je na tedaj enem najsodobnejših plavalnih bazenov v Evropi – njegovi Iliriji – potekalo prvenstvo v plavanju. Bazen Ilirija
”V novem bazenu Ilirije so bile prvič v novih razmerah tekme za slovensko prvenstvo v plavanju. Vodstvo plavalne zveze, ki je bilo v rokah članov Primorja, je poskušalo z nepravilnimi odločitvami in razveljavitvami v vodi doseženih uspehov škodovati Iliriji tako, kot je bilo to na plavalnih prvenstvih sploh v navadi. Bloudek je nekaj časa to početje mirno gledal, nato pa mu je prekipelo in je z eno samo gesto, čeprav ni sodeloval v razsodišču ali vodstvu tekmovanja, napravil početju konec. “Iz naše vode ven!” je ukazal in popoldne ni več pustil v kopališču nadaljevati tekem. Pomirili so ga šele naslednji dan in pregovorili, da so se tekme, ki so bile v njegovem bazenu, lahko nadaljevale, sodniki pa si premislili in potem privedli tekmovanje do konca v duhu športne poštenosti.”
Zagotovo je bil Bloudek za razvoj slovenskega športa izjemnega pomena. Od leta 1964 se njemu na čast najuspešnejšim športnikom in športnim delavcem za njihove dosežke podeljuje »Bloudkovo priznanje«, najprestižnejše slovensko športno priznanje. Podeljevanje priznanj Stanka Bloudka sega nazaj v leto 1965, ko je takratna Zveza za telesno kulturo Slovenije začela podeljevati najvišja priznanja za dosežke no področju športa v Sloveniji. Tradicijo podeljevanja je kasneje nadaljevala Telesno kulturna skupnost Slovenije in od leta 1991 naprej Ministrstvo za šolstvo in šport. V letu 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o Bloudkovih priznanjih in s tem uradno potrdil ta priznanja kot najvišja državna priznanja za področje športa v Republiki Sloveniji. Planica
Njegova zakladnica del in dosežkov je zelo bogata; bil je med prvimi organizatorji nogometa v Ljubljani. V slovenski šport je uvedel lahko atletiko, umetnostno drsanje, hokej na ledu, namizni tenis in kotalkanje. Ima pomembne zasluge za razvoj plavanja, tenisa, težke atletike, bazene in ženskega športa, še posebej pa se je izkazal pri razvoju smučarskih skokov. Bil je član takratnega Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, Mednarodnega olimpijskega komiteja ter vpliven član Mednarodne smučarske organizacije v komiteju za skoke in v podkomiteju za skakalnice. Še posebej je pomemben njegov delež pri gradnji materialne osnove slovenskega športa. Pa svojih načrtih je zgradil prvo nogometno igrišče na Slovenskem z lahkoatletskimi napravami, kompleks sedmih teniških igrišč, ki so pozimi delovala kot drsališče in igrišče za hokej na ledu. Skoraj na svoje stroške je zgradil prvo športno kopališče z letnim bazenom olimpijskih mer Ilirija, zimskim bazenom, skakalnim stolpom in napravami za ogrevanje vode.
TaubeZračna limuzina
V Planici je zgradil prvo smučarsko vlečnico na Slovenskem ter skonstruiral in zgradil prvo smučarsko skakalnico velikanko na svetu, naredil je okoli 120 načrtov za smučarske skakalnice v Sloveniji in v tujini. Na skakalnicah, ki jih je projektiral, so vrsto let dosegali, ohranjali in presegali svetovne rekorde, dokler se na njih ni rodila nova disciplina letenje na smučeh. Zgradil je prvo kotalkališče v Sloveniji in še bi lahko naštevali. Razvoju športa in telesne kulture je posvečal vse svoje življenjske sile in si stalno prizadeval, da bi rasla etična vsebina športa.
Stanko Bloudek je bil projektant in graditelj športnih objektov, v Ljubljani je zgradil prvo moderno nogometno igrišče z vadišči za atletiko.
Med drugo svetovno vojno je sodeloval z OF, za partizansko vojsko je konstruiral orožja in orodja. Zaradi tega je bil preganjan in zaprt. Po osvoboditvi je spet deloval v vodstih športnih organizacij. Bil je tudi predsednik fizikalnega odbora Slovenije in vodja projektivnega biroja športne zveze Slovenije. Leta 1948 je postal član svetovnega olimpijskega komiteja. Umrl je v Ljubljani 26.11.1959.

Objave iz iste kategorije: