Bloudek XV Lojze

Leto izdelave: 1929
Konstruktor: Stanko Bloudek
Konstrukcija: lesena
Motor: Blackburn cirrus II
Število valjev: 4
Moč motorja. 75 KM 860 kW)
Razpetina: 9,2 m
Dolžina: 6,65 m
Višina: 2,2 m
Masa: 620 kg
Največja hitrost: 220 km/h
Pristajalna hitrost: 87 km/h
Dolet: 750 km
Največja višina leta: 4600 m
Namen: turistično letalo

Leta 1928 so se člani glavnega odbora Aerokluba v Ljubljani vse pogosteje pogovarjali o tem, da potrebujejo sposobno letalo, s katerim bi se lahko pomerili na kakšni domači in tudi mednarodni letalski tekmi. Pred novim letom 1929 so v Ljubljani sestavili iniciativni odbor, ki naj bi poskrbel za novo letalo. V njem so bili trije člani: Stanko Bloudek naj bi poskrbel za konstrukcijo, dr. Rape za denar, Vodišek pa naj bi kot glavni pilot aerokluba posredoval svoje izkušnje.

Decembra 1929 so ogrodje novega
ljubljanskega letala Bloudek XV prvič
sestavili in povabili na ogled mestne veljake
(Vir: Letalstvo in Slovenci).

Bloudek je imel že zamisel za projekt letala. Za tekme bo potrebno čim hitrejše letalo, torej enokrilnik, ki naj bi se po čistosti svojih oblik zgledoval po dveh tedaj najelegantnejših športnih letalih – Raab Katzensteinovem RK25 in De Havillandovem DH71 swallowu.

Projekt, ki je dobil označbo Bloudek XV ali B XV je bil spodnjekrilnik z dvema, drug za drugim postavljenima sedežema. Pilot je sedel na zadnjem sedežu. Oba sedeža sta bila tako globoko v trupu, da sta omogočala le razgled vstran, ne pa tudi v smeri poleta.

Trup je bil običajno grajen z lesenimi okviri, vzdolžniki in diagonalami, prekrit pa je bil z vezanim lesom. Tako kot pri Sraki je Bloudek tudi pri tem letalu precej več dela povzročil z nenavadno konstrukcijo krila, ki je namesto običajnih dveh vzporednih nosilcev imela diagonalna nosilca, ki sta se križala približno na polovici vsakega krila.
To krilo je tedaj močno burilo duhove, saj je imelo trdnostne prednosti in slabosti hkrati, pa še precej zapleteno ga je bilo izdelati. Medtem ko je bila piramida obeh nosilcev in opornih žic v sredini krila trdnostno idealna, je bila v zunanjih delih torzijska trdnost pomanjkljiva.

Ta problem so rešili šele med gradnjo. Spodaj so bila krila pripeta na jeklen okvir kolesnih opornic, zaradi česar so morala kolesa dobiti notranje vzmetenje.
Krila naj bi bila v celoti prekrita s platnom, enako tudi vse krmilne površine, medtem ko naj bi bili repni stabilizatorji prekriti z vezanim lesom.

Bloudek je 15. maja 1929 dokončal glavne sestavne risbe, junija pa sta se Jože Bertoncelj in Vinko Ažnih lotila dela v mizarski delavnici na Tehniški srednji šoli.
Do začetka avgusta sta dokončala trup in repne površine ter se spoprijela z elementi za krilo. Jeseni je bila lesena konstrukcija kril končana in letalo so iz Tehniške srednje šole preselili v Bloudkove delavnice ob Kamniški ulici.

Bloudek XV je bil 6. junija 1930, po nekaj manj kot enoletni gradnji, le dokončan in 9. junija so ga na letališču v Polju neuradno preizkusili.
Po precejšnjem nagajanju motorja, ki je dobival v valje premalo bencina, se je Janku Colnarju naposled le posrečilo vzleteti.

Bloudek XV Lojzek
Bloudek XV Lojze pri svojem prvem
neuradnem poletu v Polju 9. junija 1930. (Vir:
Letalstvo in Slovenci).

Po nekaj manjših izpopolnitvah v vodih za gorivo je v nedeljo 15. junija sledil prvi uradni polet, tokrat na letališču v Šiški, ki pa se ni dobro končal. V zraku je odpovedal dotok goriva, motor se je ustavil in Colnar je moral prisilno pristati, kar je sicer mojstrsko izpeljal, vendar je v travi naletel na betonski mejnik in letalo se je postavilo na nos.

Škoda je bila precejšna. Treba je bilo sneti ves počen sprednji del trupa, zlomljeni propeler nadomestiti z novim in popraviti podvozje, hkrati pa so vdelali še širšo cev za dotok goriva.
Dober mesec pozneje je bilo letalo popravljeno in 23. junija proti večeru je tretjič vzletelo. Tokrat je šlo vse po sreči, vendar je Colnar opazil, da se motor rahlo pregreva, kar so kmalu odpravili z drugače oblikovanimi luknjami v pokrovu motorja.

Botra Ksenija Hribar je 3. avgusta na letališču v Šiški novo letalo krstila z imenom Lojze. Dva dni pozneje je Colnar z Lojzetom z začasnimi registracijskimi črkami UN-SLO priletel v Zemun, kjer so mu po krajšem preizkusu in pregledu statičnega izračuna dali tudi uradno dovoljenje za letenje. Vendar s tekmami tisto leto ni bilo nič.

Colnar in Ksenija Hribar sta na letu iz Ljubljane v Zagreb postavila medmestni rekord na progi Ljubljana-Zagreb-Ljubljana, ki je bil eno uro in štirideset minut.

Bloudek XV Lojze od spredaj (Vir:
Letalstvo in Slovenci).

Na letalo so zelo pazili in z njim je letel skoraj izključno Colnar. Naslednjo pomlad so Lojzeta javnosti predstavili na veliki letalski razstavi v Zagrebu, kjer se je tudi prvič preizkusil na tekmah, za kar so ga pravzaprav predvideli.
Colnar je z njim dosegel tretje mesto v hitrostni dirki, pri akrobacijah pa je moral zaradi okvare na motorju odstopiti. Medtem so ga v zraku že toliko preizkusili, da so ugotovili njegove zmogljivosti.
Res je dosegel načrtovano največjo hitrost 200 km/h in potovalno 180 km/h, dvignil pa se je 4600 metrov visoko. Tudi v tem se kaže Bloudkova izkušenost, saj je letalo zasnoval praktično »na pamet«.

Bloudek XV leta 1931 (Vir: Tim, 8, 2009).

Jeseni si ga je na ljubljanskem velesejmu od blizu ogledalo tudi ljubljansko občinstvo. Letelo pa je bolj malo. Do konca julija 1932 je Colnar z njim opravil le 44 večinoma krajših letov.

Bloudek XV Lojze pred poletom aprila 1931
(Vir: http://mkns.ipmssrbija.com).

Ker je bil šišenski hangar v zelo slabem stanju, so morali Lojzeta prezimovati v Zagrebu, kjer so ga tudi na novo prebarvali in opremili z registracijsko označbo UN-PAG.

Bloudek XV Lojze pred hangarjem v Zemunu
(Vir: Tim, 8, 2009).

Šele poleti se je tik pred otvoritvijo novega letališča v Polju vrnil v Ljubljano in Colnar je na otvoritvi občinstvu pokazal, kaj vse zmore s svojim letalom.

Bloudek XV na letališču v Polju (Vir: Tim,
8, 2009).

Po tistem je Lojze še nekajkrat poletel na različne letalske mitinge po Jugoslaviji. Septembra 1933 je le za las manjkalo, da se ni bil prisiljen še pred pristankom na letališču Rajlovac pri Sarajevu spustiti na tla, ker mu je nova šoba v uplinjaču izredno dvignila porabo goriva.
Težave z motorjem so pravzaprav po malem ves čas pestile letalo in to je bil tudi glavni vzrok, da so z njim tako redko leteli.

Nekoliko modificirani Bloudek XV (Vir:
Tim, 8, 2009).

Svoj največji skupni uspeh sta pilot Colnar in Lojze doživela na mitingu v Borovu, kjer sta na tekmi celo zmagala, vendar pristranska žirija zmage ni hotela priznati. Kljub protestu ljubljanski Aeroklub ni dobil niti odgovora.

Bloudek XV Lojzek
Model letala Bloudek XV Lojze.

24. junija 1934 pa se je v Zagrebu zgodila katastrofa. Po krstu novega letala zagrebškega konstruktorja Paskijevića je Colnar po svoji priljubljeni navadi (čeprav ga je Bloudek vselej svaril pred pretiravanjem, še posebno pa mu je prepovedal akrobacije) z Lojzetom ob minimalnem plinu izvajal zavoje na višini okoli 300 metrov in padel v zvrt, iz katerega se tudi z dodajanjem plina ni mogel več izvleči.

Objave iz iste kategorije: