Zablatnikova Vindobona
Inženir Jože Zablatnik, celovčan slovenskega rodu, ki je začel letati že konec leta 1909 in je kot pilot uspešno tekmoval v letih pred prvo svetovno vojno, medtem ko se je med vojno in po njej uveljavil predvsem kot letalski konstruktor in proizvajalec, je zasnoval in zgradil svoje prvo letalo Vindobona leta 1912. Razstavil ga je na 1. mednarodni letalski razstavi od 18. maja do 23. junija 1912 na Dunaju.
Obetal si je, da se bo za njegovo letalo zanimala predvsem vojska in da bo začel serijsko proizvodnjo, saj ga je zgradil še posebej trdno in robustno ter z možnostjo za namestitev strojnice na sprednjem delu. S svojimi ponudbami pa ni dosegel uspeha, zato je ostalo le pri izdelavi prototipa (izdelala ga je avstro-ogrska družba Autoplanwerke), s katerim pa je konstruktor zelo uspešno letal.
Zablatnikova Vindobona je bilo dvokrilno dvosedežno letalo, spodnje krilo je bilo za tretjino krajše od zgornjega, nosilne površine je bilo 35 m2, trup je bil dolg 9,2 m. Letalo je tehtalo 500 kg, največja dovoljena teža je bila 720 kg. Motor gnome 62,7 kW (65 KM) je poganjal potisni dvolistni vijak premera 2,6 m, največja hitrost naj bi bila 110 km na uro. Podvozje je imelo štiri kolesa in troje smučk, zadnjo pod repom je bilo mogoče krmiliti iz letala. Zablatnikova Vindobona je letala v letu izdelave in vsaj še naslednje leto.
Pozimi 1913/14 si je Zablatnik za lastno zabavo naredil športno letalo po Bleriotu. V prvi polovici l. 1914 se je z njim posvečal predvsem športnemu letenju po raznih nemških krajih, kjer je prvi po Pegoudu prikazoval hrbtni let, loopinge in druge bravure. Nadrobnejši podatki o tem letalu niso poznani.
Vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci I.
