Večni koledar

Koledar je časovno štetje dni, tednov in mesecev v letu, ki ga poznamo že skoraj 3500 let, vendar ne v tej obliki, kakršno imamo danes. Večinoma je bil podlaga verskim potrebam.
V zgodovini zasledimo vrsto najrazličnejših koledarjev in še danes uporabljamo več štetij (gregorijanski, židovski, muslimanski koledar). Najstarejši je prav gotovo Koledarski kamen, ki so ga staromehiški Indijanci naredili približno 1470 let pr. n. š. Kulturam Starega sveta (Babilonija, Indija, Grčija in islamske dežele) je za podlago služilo Lunino leto, torej 354 dni (12 Luninih kroženj po 29,5 dneva) z nekaj dodatnimi dnevi, medtem ko so v starem Egiptu že zelo zgodaj vpeljali Sončevo leto s 365 dnevi in prestopnim dnevom vsako četrto leto. Dolžino leta so določili z 11 minutno natančnostjo, kar povzroči v 1500 letih približno 10 dnevno napako.
Iz tega sledi, da je leto dolgo 365,25 dneva (365 dni in 6 ur). Astronimi, ki s sodobnimi instrumenti in metodami ugotavljajo nebesni položaj Zemlje, trdijo, da je običajno koledarsko leto (čas med dvema prehodoma Sonca skozi pomladansko točko) dolgo 365 dni 5 ur 48 minut in približno 46 sekund. Je mar zgornja metoda enaka egipčanski (napaka je dobrih 11 minut)?
Egipčanski koledar je Julij Cezar vpeljal v rimsko cesarstvo 46 let pr. n. š. (julijanski koledar). Ta koledar je kasneje prevzela vsa krščanska kultura. Leta 1582 je papež Gregor XIII na pobudo Nikolaja Kusanskega in Nikolaja Kopernika vpeljal t. i. gregorijanski koledar. Tisto malo napako, ki jo še vedno vnaša julijanski koledar, se popravi s tem, da odpade 29 februar v polnih stoletjih (npr. 1700, 1800 …), z izjemo pri stoletjih, ki so deljiva s 400 – nekako trikrat v enem tisočletju. Leto 2000 je v tem pogledu nekaj posebnega, vendar se tega ne zavedamo, ker je prestopno.
Tudi naš koledar ni povsem brez napake; leto je še vedno za približno 12 sekund predolgo, v igri pa je tudi nekaj »zvezdnih napak«, ki jih astronomi občasno popravljajo. Glavni vzrok za vpeljavo gregorijanskega koledarja je bil velikonočni dan, najpomembnejši krščanski praznik, ki mora biti prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Nekatoliške dežele so ga zato sprejele zelo pozno (npr. v SZ šele po oktoberski revoluciji).
Ker niti število 365 niti število 366 nista deljivi s številom 7 oziroma s številom dni v tednu, ne pripada istemu dnevu v letu stalno ime. Od imena dneva pa je odvisno, kaj se bo ta dan dogajalo. Nedelja je dela prost dan. Če se malo ukvarjamo s številkami, hitro ugotovimo, da se koledar ponovi najprej po petih, najkasneje pa po 11 letih, kar je dovolj tehten vzrok, da vsako leto tiskamo nov koledar. Vendar pa se najde tudi za tako trd oreh rešitev, in tako je pred vami načrt za izdelavo večnega koledarja. Ne le, da je koledar uporaben za v naprej, vsebuje tudi mehanični pripomoček s katerim lahko hitro ugotovimo ime dneva kateregakoli datuma. Zelo enostavno si preberemo ime dneva našega rojstnega dne ali dneva, ki bo nekoč v prihodnosti. Čeprav je tabela letnic narejena le od leta 1951 pa do leta 2051, lahko kar hitro dopišemo svojo tabelo letnic, ki nas zanimajo. Letnice pišemo od spodaj navzgor in od desne proti levi. Napišemo štiri letnice zapovrstjo ter eno polje spustimo. Vsaka prva letnica v nizu je prestopno leto. Tako dopolnjeno tabelo lahko uporabimo za ugotavljanje dnevov tudi zelo nazaj v preteklost. Vendar pa ne smemo pretiravati preveč nazaj, le do petka 15. oktobra 1582, ker nam niso znane zgodovinske podrobnosti. Avtorji takratnih novotarij v Rimu so namreč nekaj datumov (dni?) kar lepo odpisali (dan prej je bil menda četrtek, 4. oktobra).

Za izdelavo večnega koledarja potrebujete 3–4mm debelo vezano ploščo. Izrežemo tri enake pravokotnike dimenzij 420×200 mm, ter jim lepo polkrožno posnamemo robove približno 20 mm. Najbolje je vse tri plošče postaviti skupaj in jih lepo obrusiti, le tako bodo res enake. Plošča, ki predstavlja zadnjo stranico je polna, ostali dve pa imata izrezane utore. Dimenzije teh utorov vidite na načrtu (glej PDF). Srednja plošča ima tudi dva trakova, na katerih so napisana imena dnevov in številke naslednjega meseca. Ta dva trakova morata biti toliko obrušena, da prosto drsita po danih utorih. Vse tri plošče od zadaj privijemo z majhnimi lesnimi vijaki.

Prednjo stranico lepo polakiramo ali prebarvamo z željeno barvo. Na srednji stranici pa so natisnjene številke in imena. Najhitrejši postopek je, da jih preprosto kopirate na samolepilno folijo in le to nalepite na podlago. Če boste uporabili to varianto naj vam bo v pomoč merilo načrta, da boste lahko primerno povečali kopijo. Da pa bo ta kopija dovolj obstojna, jo na koncu prelepite še s prozorno samolepilno folijo.
Ob imenih mesecev zvrtajte majhne luknjice v katere boste zatikali lesen čepek, ki bo nakazoval trenutni mesec. Mehanični pripomoček za določanje imena dneva ima vrtljivo kolo, ki ga naknadno izrežemo iz istega materiala kot ostale tri plošče in sicer premera 90 mm. Na sredino privijemo ličen gumb, katerega uporabljamo za potenciometre pri elektroniki. Z gumbom sedaj lahko vrtimo kolo, ki ga z vijakom privijemo na podlago tako, da se prosto vrti.
Načrt je dovolj pregleden, tako, da ne bi smelo biti problemov pri gradnji, obenem pa dovoljuje veliko osebne svobode pri delu in tako končni izgled prepuščamo vaši domišljiji.
Nastavljanje koledarja pričnemo z iskanjem imen dnevov. Kolo mehanizma zavrtite tako, da se želeni mesec točno pokriva s kolono, v kateri se nahaja želena letnica. Tako boste spodaj lahko takoj ugotovili, kateri dan v tednu pripada določenemu datumu. Izjemo predstavlja le januar in februar v prestopnih letih, ki sta v tabeli označena z okvirčki. Če je prestopno leto, boste pod letnico izjemoma nastavili tisti mesec januar ali februar, ki je v okvirčku. Vse ostale mesece pa nastavljate tako, kot v navadnih letih.
Sedaj, ko veste kako gredo imena datumov lahko na levi strani nastavite celotni mesec. Zgornji drsnik prestavite tako, da imena sovpadajo s številkami. Spodnji drsnik pa pomaknemo toliko, da se ujemajo začetni dnevi naslednjega meseca. Z lesenim čepom še označimo za kateri mesec gre. Koledar je tako nastavljen in pripravljen za uporabo. Namesto, da vsak mesec obrnete ali odtrgate list s koledarja si na tak način preprosto nastavite svojega.

Objave iz iste kategorije: