Modelarstvo 2R FLY

6. Upor

RAZMERJE VZGON/UPOR

Celotni model je izpostavljen zračnemu toku in kot tak ustvarja določen upor. Celo notranji deli pokrova motorja, ščitnikov koles in podobne oblike prispevajo določen delež upora, saj se nahajajo v zračnem toku. Prav tako kot vzgon je tudi upor odvisen od velikosti in hitrosti modela ter njegove oblike. Koeficient upora je vsota vseh zunanjih oblik modela in je merilo za čistočo aerodinamične oblike.

Koeficient upora

Površina S v tej enačbi upošteva celotno površino krila in višinskega stabilizatorja, pri tem smatramo, da imata dve enaki površini enak tudi upor. To omogoča primerjavo med vzgonsko in uporovno silo in se odraža z razmerjem vzgon/upor. Pri ravnem letu je vzgon enak teži modela in je konstanten. Tudi vlečna sila in upor sta v ravnotežju. Če se modelu poveča hitrost, se mu poveča tudi vlečna sila in upor, vzgon pa ostane enak teži.

Kadar model leti hitro, se mu poveča upor in razmerje med vzgonom in uporom je nizko. Pri nizki hitrosti se upor zmanjša, razmerje med vzgonom in uporom pa poveča. Ker se modelu z manjšanjem hitrosti zmanjšuje tudi vzgon, model pri neki hitrosti doseže maksimalno razmerje med vzgonom in uporom. Vrednost tega razmerja nam lahko v grobem pove kakšne zmogljivosti ima določen model.

Kakor pri vzgonu, tudi pri uporu lahko hitro naredimo napako, če računane podatke primerjamo s podatki v vetrovniku. Zavedati se moramo, da se v vetrovniku merijo izključno posamezna telesa, njihovo merilo pa je velikost in površina, pri merjenju upora pa tudi prerez telesa pravokotno na smer leta. Takšno merjenje daje občutno drugačne podatke koeficienta upora kot celotna površina kril, saj krilo med letom ne proizvaja po vsej površini enak vzgon ali upor.

Dejanski upor celega modela je zelo težko določiti. Bistvenega pomena je, da vemo kako upor povzročimo in kako ga zmanjšamo saj zmanjševanje upora pri vsakem letalu zboljša letalne lastnosti.

INDUCIRANI UPOR

Za vsakim krilom ali površino med letom nastaja vlečka vrtincev. Njihova narava je tesno povezana s silo vzgona, ki jo določeno krilo proizvaja. Večji koeficient vzgona ima krilo, tem večji so tudi vrtinci za krilom. Kadar model leti počasi, mora krilo proizvajati večji vzgonski koeficient, zato se sorodno poveča tudi inducirani upor. Matematično je inducirani upor sorazmeren s hitrostjo 1/V2. To je najpomembnejši razlog za zmanjšanje razmerja vzgon/upor pri majhni hitrosti letenja.

Majhen induciran upor
Velik indiciran upor

PROFIL UPORA

Razlika tlakov po krilu med letom ustvarja induciran upor, hrapava površina pa trenje. Čeprav sta oba tipa upora samostojna se vedno pojavljata skupaj. Oba sta sorazmerna s kvadratom hitrosti, vendar v obratni smeri. Pri povečanju hitrosti se induciran upor zmanjša, trenje pa poveča in obratno. Če oba upora prikažemo grafično, dobimo profil upora.

Torni ali viskozni upor

CELOTNI UPOR

Celotni upor letala je sestavljen iz vseh uporov vrtincev in drugih uporov pri vseh hitrostih. Minimalni upor celega letala je takrat, kadar so upori vrtincev enaki ostalim uporom. Risba prikazuje krivulje uporov in kjer se krivulje sekajo, je minimalni celotni upor letala. V ravnem letu, ko je vzgon enak teži, je točka minimalnega upora in tu je tudi najboljše razmerje vzgon/upor. Zvezo med celotnim uporom letala in vzgonskim koeficientom prikazuje risba. Na zadnji risbi je prikazana polara jadralnega letala, ki prikazuje hitrost padanja glede na hitrost letenja.

Celotni upor letala 1
Celotni upor letala 2
Celotni upor letala 3

Objave iz iste kategorije:


Posted

in

by

Tags: