Vsebina
Opis
Za učenje letenja z motornim modelom je najbolj pomembno kakšen model pri tem uporabimo. Večina modelarskih firm ima v svojih programih začetniške trenažne motorne modele, ki se med seboj ne razlikujejo preveč. Osnova visokokrilnika ostaja standardna. Ker je to model za učenje letenja, ima zato tudi malo močnejši motor, da lažje prenaša napake pilota.
Številka 40 pomeni velikost modela, ki se nanaša na uporabljen motor. Uporabimo torej motor s prostornino okoli 6,5ccm. Za vodenje potrebujemo štiri kanalno napravo za DV vodenje. Model krmilimo s smerjo, nagibom, višino in plinom. Ker ima krilo velik V-lom, je model zelo dobro vodljiv tudi samo s smerjo, tako, da lahko nagib za začetek samo blokiramo in ga uporabimo kasneje, ko že znamo leteti. Takšno učenje je manj utrujajoče pa tudi refleksi pilota so lahko malo počasnejši.
Izdelava modela
Gradnja modela je klasična in zato tudi nezahtevna ter obenem zelo trdna. Trup ima škatlasto konstrukcijo, ki omogoča enostavno in hitro montažo motorja in DV komponent.
Rebra
Pričetek sestavljanja trupa se seveda začne z izrezovanjem reber iz vezane plošče 4mm. Rebro T1 je narisano brez odprtin, ki jih naredite po vaših dimenzijah rezervoarja. Če boste rezervoar skrili za rebrom, pa naredite samo odprtine za cevke.
Rebra T1, T2 in T3 pod pravim kotom nalepimo na podlago T12, ki je prav tako iz vezane plošče 4 mm. Ob straneh nalepimo oplati T8 in T9 in pazimo na pravokotnost delov med seboj. Tako sestavljeno konstrukcijo je najbolje pustiti, da se lepilo dokončno posuši.
Trup in nosilec motorja
Delo nadaljujemo tako, da na ravno desko z bucikami pritrdimo dno trupa T14 iz balse 3mm. Na to osnovo nalepimo že izdelano konstrukcijo in jo dogradimo z rebri T4, T5 in T6. Na vogalih nalepimo smrekove letvice dimenzij 5x5mm, ki zelo povečajo trdnost. Pri tem sestavljanju bodimo natančni in večkrat preverimo pravokotnost, da trup ne bo zvit. Sedaj na obeh straneh nalepimo obe oplati T18 iz balse 3mm, ki dajeta že dokončno obliko trupa.
Nosilec motorja izdelamo iz trde vezane plošče 8mm, ali pa zlepite med seboj dve 4mm. Nosilec vlepimo na sprednji del med oplati T18 in v utore na rebru T1. Pazimo na naklon 2 stopinji navzdol. Nosilec na zgornji in spodnji strani znotraj oblepimo z deli T19 in T20, ki ju izdelate iz balse 8mm. S tem zagotovimo res močno sidran nosilec.
Trup na zgornji strani zapremo z oplato T16 iz balse 3mm, ter na sprednjem delu z deli T10 in T11 iz balse 10mm. Trup je tako zaprt in ga lahko lepo obrusimo in zaoblimo robove. Med rebra T2 in T3 nalepimo mizico za servo motorje, ki jo naslonimo na del T9. Obliko in velikost mizice prilagodite vašim uporabljenim servo motorjem, postavitev le teh pa je lepo prikazana na risbi.
Trup pod motorjem je odprt, tako da ni problem pritrditev prednjega kolesa na rebro T1. Zadnje podvozje privijte z dvema vijakoma M4 in ju z notranje strani ojačite z aluminijasto ploščico. Zadnje podvozje je narejeno iz duraluminijeve pločevine debeline 2mm, lahko pa uporabite kakšno podobno kupljeno.
Stabilizatorji
Višinski stabilizator je sestavljen iz balsinih delov debeline 8mm, ki jih med seboj zlepite na ravni šablonski deski. Višinsko krmilo je zbrušeno iz 8mm na 2mm. Za pritrditev uporabite štiri plastične šarnirje. Tako sestavljen stabilizator pod pravim kotom nalepite na trup in preverite kot med stabilizatorjem in robovi trupa, kjer bo pritrjeno krilo. Ti robovi morajo biti popolnoma vzporedni.
Pravokotno na višinski stabilizator sedaj prilepimo še smerni stabilizator iz balse 7mm. Tudi smerno krmilo je zbrušeno konično na 2mm in pritrjeno s tremi šarnirji. Za lepši prehod trupa v smerni stabilizator prilepimo še del T29. Smerni stabilizator ima na spodnjem delu zob, ki ga trdno vlepimo na višinski stabilizator. Ta zob zelo poveča trdnost smernega stabilizatorja in zato odpadejo kakršnekoli ojačitve ob straneh.
Motor in komande
Ker je oblika trupa tako gotova, lahko začnemo z vgraditvijo sestavnih delov motorja in komand. Najprej vgradimo rezervoar ter motor. Na stranicah trupa zbrusimo potrebne utore za izpušno cev in iglo uplinjača. Tudi povezavo s servo motorjem moramo že dokončno vgraditi. Komanda višine je narejena iz smrekove letvice 6x6mm, ki se na obeh straneh nadaljuje z jekleno žico 1,5mm. Smerno krmilo lahko povežemo z bovdnom, ki ga trdno prilepimo v notranjost trupa. Za pogon moramo uporabiti jekleno žico in ne plastično.
Ko so vse komande gotove in vse deluje brezhibno jih lepo razstavimo in demontiramo vse sestavne dele iz trupa. Notranjost prelakiramo z dvokomponentnim lakom ali pa kar z razredčeno epoksi smolo. Najbolj je potrebno paziti z lakiranjem okoli motorja. Če bomo trup prekrivali s folijo, kar je edina najbolj praktična rešitev za takšen model, ga na zunanji strani prelakiramo z nitro lakom ali pa kar z razredčenim belim mizarskim lepilom. Na tako pripravljeno podlago bo folija res dobro prijela.
Ko je trup prekrit in okrašen zvrtamo še dve luknji za paličice za pritrjevanje krila z elastikami. To opravilo je najbolje narediti na koncu, saj nam že prej vlepljene paličice le otežujejo prekrivanje s folijo. Preostane nam le še ponovno vgraditi vse sestavne dele motorja in komand.
Krila
Za izdelavo krila imamo dve varianti. Ena je klasična z rebri in prekrita s folijo, druga pa je z izdelavo stiroporne sredice in vakuumiranja balsinih oplat. Klasično krilo iz reber je lažje vendar je nekoliko več dela, ne potrebujemo pa stiro žage za stiropor in vakuumske črpalke. Rebra naredimo iz balse 2mm in so vsa enaka. Nanizamo jih na nosilno letvico iz smreke K10, ki ima dimenzije 10x5mm. Sestavimo vsako polovico krila posebej in ju šele na koncu zlepimo skupaj.
V lom krila določata dva nosilca K9, ki obenem povezujeta obe nosilni letvici. V sredini med letvicama nalepimo balsine ploščice K8, ki dodatno utrdijo krilo. Prilepimo prednjo in zadnjo letvico ter zgornjo in spodnjo oplato K5 na torzijskem nosu. Ker je folija zelo obremenjena, ko je napeta preko tankih reber, na te nalepimo trakove iz balse 1,5mm K4. Uške naredimo iz polne balse 30mm ki jo lahko tudi zlepimo iz treh plasti 10mm balse. Zbrusimo jih v lepo kapljičasto obliko in naredimo neopazen prehod v krilo.
Nagibna krilca zbrusimo iz polne balse 10mm in ju s štirimi šarnirji na vsaki strani pritrdite na krilo. Servo motor za pogon krilc se nahaja na sredini krila in je povezan z obema krilcema. Prostor in pritrditev servo motorja predvidite že med samo gradnjo krila. Povezavo naredite iz jeklene žice 2mm, ki je na eni strani konično obrušena, da jo vlepimo v krilce.
Krilo prekrijemo s folijo. Najbolje je nagibna krilca prekriti posebej in jih šele na koncu prekrivanja vlepimo na krilo. Pri lepljenju šarnirjev le te v pregibu namažemo z vazelinom, da se ne zalepi pregib.
Krila iz stiroporne osnove so narejena hitreje. Iz pertinaksa ali aluminijaste pločevine izrežite dve šabloni za izrez iz stiropora. Zvitje krila ni potrebno. Izrežemo vsako polovico posebej in ju lepo obrusimo, da se prilegata med seboj. Na sredini naredimo utor za nosilec K9, ki je v tem primeru debelejši in je iz vezane plošče 8mm.
Nosilca ne vlepimo pač pa samo pripravimo utor. Sedaj krilni polovici prekrijemo z balso 1,5mm in vse skupaj zalepimo z epoksi smolo in vakuumiramo. Dobljene polovice lepo obrusimo in nalepimo prednjo in zadnjo letvico ter lepo obrusimo. Sedaj že lahko spojimo obe polovici skupaj. Lepimo z epoksi smolo.
Elerone naredimo prav tako kot pri klasični gradnji iz balse in jih s šarnirji pritrdimo na krilo. Za servo motor je potrebno izdolbsti primerno odprtino in jo oblepiti z balso.
Prekrivanje s folijo
Površino lahko prav tako kot trup pripravimo za prekrivanje s folijo. Prekrivanje je najboljše z vročim fenom. Ker je sredica trupa iz stiropora se med prekrivanjem s folijo lahko začnejo pojavljati zračni mehurčki pod folijo. To je posledica stiropora, ki ne diha. Te mehurčke moramo pazljivo prebosti z buciko in počakati da splahnejo.
Letenje
Model leti zelo mirno in stabilno. Velika moč motorja mu dovoljuje tudi zelo kritične napake, saj se model v zraku skoraj ustavi in s ponovnim plinom mirno odleti naprej. Praktično ne pozna kovita. Kot vsi začetniški trenerji so takšni modeli zelo občutljivi na moč motorja.
Ko dodamo plin se model sam vzpenja, ko pa ga odvzamemo se počasi spušča. To je za začetnika zelo dobrodošlo, saj ni odvisen od višinskega krmila. Ko pa je pilot že dovolj izurjen pa postane takšno letenje dolgočasno. Tedaj lahko krilo na zadnjem robu podložimo 2 do 3 mm z balsinimi ploščicami in model postane bolj prodoren in neobčutljiv na plin. Sedaj so pristanki veliko bolj natančni pa tudi marsikatera akrobacija se lahko izvede.
