Snežne smučke za motorni letalski model
Zima je za modelarje nekako mrtva sezona in se le najbolj zagrizeni ne odpovejo letenju z modeli. Nekatere mraz prežene v tople delavnice, kjer se snujejo in izdelujejo novi projekti za naslednjo sezono. Pa vendar se tudi pozimi najdejo kar lepi in ne preveč mrzli dnevi, ko nas zamika, da bi vseeno izkoristili lep dan in se sprostili z letenjem. Jadralni in drugi modeli, ki jih vržemo iz roke niso prikrajšani zaradi snežne odeje, so pa zato prikrajšani motorni modeli, ki so opremljeni s podvozjem za pristajanje na stezo.
Ko se snežna odeja dovolj utrdi in postane dovolj zamrznjena, postane za motorne modele ena sama velika steza. Vendar je potrebno model predhodno opremiti s posebnimi smučkami, ki bodo zamenjala kolesa. Velikost smučk se prilagodi velikosti modela. Za model razpona 150 cm so smučke lahko dolge 23 cm in široke 4 cm. Prednost teh smučk je v tem, da so zelo hitro gotova, saj ni potrebno nobeno lepljenje in s tem dolgo čakanje pri sušenju. 
Preden se lotimo gradnje se odločimo za kateri tip pritrditve se bomo odločili.
V primeru tricikla, ko je eno kolo spredaj pod nosom je potrebno dograditi tudi amortizerje, ki bodo držali smučko v določeni legi in obenem dovoljevali hod, ki ga smučka opiše med vožnjo po neravnem terenu. Prednja podvozja so ponavadi izdelana iz jeklene žice premera 4mm in pri takih je potrebno vpeti smučko s pritrditvijo, ki jo prikazuje prerez A-A. Vaga je togo pritrjena na jekleno žico podvozja, medtem, ko je smučka gibljiva in jo v določenem položaju držita obe vzmeti. Praksa je pokazala, da mora biti prednja vzmet malo bolj napeta, da ima smučka med letenjem nekoliko dvignjen nos. Zadnji dve smučki sta lahko togo priviti na podvozje, če je le to narejeno v obliki traku. V tem primeru uporabimo dva vijaka M4, kar je lepo razvidno iz načrta. Če pa imamo tudi zadnje podvozje narejeno iz jeklene žice, potem smo primorani narediti tudi zadnji smučki enako kot sprednjo. 
Sprednja smučka je lahko tudi malo krajša, predvsem pa ne sme segati preveč naprej pod eliso. Na načrtu je črtkano narisana linija, ki ponazarja krajšo smučko.
Pri podvozju z repnim kolesom sta sedaj spredaj dve enako veliki smučki in obvezno morata imeti vgrajen amortizer. Tudi v tem primeru velja, da imata nos nekoliko dvignjen v smer letenja. To se pokaže predvsem pri pristajanju na nekoliko neravnem terenu. Zadnja smučka na načrtu ni narisana, vendar je podobne oblike in modelu primerno manjša. Pritrditev pa je odvisna predvsem od modela do modela in ni potrebno gibljivo vpetje. Dimenzije in pritrditev zato prepuščam vam in vašim iznajdljivostim.
Telo smučke naredimo iz aluminijeve pločevine 2mm in prav tako nosilec pritrditve. Nosilec prekrivimo kot je narisano na načrtu in ga s pomočjo aluminijastih zakovic prikovičimo na podlago. Pred kovičenjem moramo spodnjo površino primerno zavrtati, da jo zakovica pri kovičenju lepo zapolni. Dober spoj nastane takrat, ko ga malo še popravimo s fino pilo in se skoraj ne vidi. Nosilec prikovičimo s štirimi kovicami, dimenzij 2x5mm. Na zgornji strani med obe polovici vstavimo leseno deščico debeline 12mm in skozi zvrtamo luknjo 4mm. Po možnosti si pomagamo z vrtalnim strojem na stojalu, da bo luknja res pravokotno zvrtana. Iz aluminijeve pločevine 1mm si naredimo še za vsako smučko po dva jezička, ki držita vzmeti. Tudi ta dva jezička prikovičimo na podlago in sicer na sredino z eno kovico. Valjček, ki drži vago je lahko iz železne ali medeninaste palice premera 8-10mm. Valjček je dolg 12mm in skozi zvrtamo luknjo 4mm.
Na sredini pravokotno zvrtamo še eno luknjo premera 2,4mm in sicer samo skozi eno steno valja. V tej luknji sedaj vrežemo navoj M3. Za tiste, ki se bodo prvič lotili vrezovanja navojev naj omenim, da pri kompletu treh navojnih nožev uporabimo najprej nož z eno črtico, potem z dvema in na koncu nož brez črtice. Lahko pa uporabite tudi tako imenovani strojni navojni nož, ki pa je samo eden. Pri vrezovanju navojev bodite še posebno pazljivi, da boste nož držali res pravokotno, kajti v nasprotnem primeru je navoj na eni strani preplitev.
Iz medeninaste pločevine 1,5mm izrežimo še vago, ki jo prispajkamo na valjček. Na obeh straneh vage zvrtamo luknjico premera 1,5-2mm, skozi katero pripnemo vzmet. Vzmet naj bo približnih dimenzij fi 5x25mm in naj bo navita iz jeklene žice 0,6mm.
Pred montažo na model odstranimo vsaj eno vzmet, da lahko smučko z vijakom M3 pritrdimo na podvozje. Vijak gleda navzdol zato ga lahko privijemo le tedaj, ko smučko odmaknemo. Pred privijanjem pa ne pozabimo zapiliti jeklene žice podvozja, da se vijak lepo vsede nanjo in s tem omogoči res dober in trden spoj.
Pred poletanjem preverimo hode smučk in se prepričajmo, da se prednja smučka ne more dotakniti vrtečega se propelerja. Pri vožnji po tleh, predvsem pri večjih hitrostih, nam krtina pod snegom kaj hitro lahko prekriža načrte. Pred poletanjem preverimo še trdnost snežne odeje in si predstavljamo še malo trši pristanek. Premehka snežna odeja nam bo vzlet še omogočila pri pristajanju pa se kaj hitro lahko zgodi, da se prednja smučka potopi v sneg, in posledice so lahko znane.
