Rzihovo letalo
Prvo na Slovenskem zgrajeno brezmotorno letalo, ki je letelo za Kanetovimi, je skonstruiral in zgradil mladi plemič češkega rodu, Oskar pl. Rziha. Jeseni 1909 se je po odsluženem vojaškem roku vrnil domov v Maribor, kjer je pozimi 1909/10 zgradil svoje brezmotorno letalo, dvokrilca z višinskim krmilom na višinskem stabilizatorju v repu. Ker je graditelj precej tehtal, je poskrbel za zadostno nosilno površino, ta je merila 20 m2 in je ob lahki gradnji iz lesa in platna omogočala, da se je letalo obdržalo v zraku že pri hitrosti dobrih 20 km na uro. Najbližje terene, primerne za letenje, je našel pri Kamnici, kjer so s konjsko vprego prepeljali letalo na hrib, potem pa so ga s pilotom vred potisnili na vozičku po strmini. Ko je bila hitrost primerna, je letalo vzletelo, voziček pa se je sam kotalil dalje.
Dolžina drsnih poletov, odvisna od zmogljivosti letala, pilotove sposobnosti, predvsem pa od terena, je dosegala tudi 500 do 600 metrov, kar je bilo mnogo bolje kot drugi podobni rezultati v Evropi. Časopisno poročilo o uspelih poletih tega letala je poleg skopih tehničnih podatkov posredovalo tudi letalčevo izjavo o namenih takšnega letenja: bilo naj bi šola za kasnejše motorno letenje. Rziha je časnikarju povedal, da je izid poleta odvisen od pilotovih reakcij v delcu sekunde in da se tako najbolje pridobivata prisebnost ter občutek za ravnotežje, ti lastnosti pa sta nujni pri motornem letenju. Po drugi strani pa gradnja brezmotornega letala prispeva potrebne izkušnje in teoretična ter praktična izhodišča za gradnjo motornega letala. Tako se je Rziha na začetku leta 1910 s svojim brezmotornim letalom že povsem zavestno in načrtno pripravljal na motorno letalstvo, ki je v njegovem delu sledilo naslednje leto.
