Program za določanje težišča vgrajenih komponent

Pri gradnji modela, oziroma pri vgradnji elektronskih komponent in pogona, se pogosto srečamo s težavo kam komponente vgraditi, da se nam razporeditev pokrije s težiščem. Postavljanje težišča na pravo mesto z dodajanjem uteži spredaj ali na rep nam doda le dodatno maso modela, kar pa ni zaželeno. V pomoč nam je lahko preprost program, s katerim lahko že v naprej določimo mesta vgradnje za vsak element in tako dosežemo pravo lego težišča.
Modelu, ki ga gradimo moramo najprej določiti pravo točko težišča, oziroma razdaljo v kateri se lahko težišče premika. Nekatere elemente ne moremo premikati zato določimo njihova fiksna mesta. Dele, ki se jim spreminja masa kot je recimo rezervoar ali različni tipi akumulatorjev po možnosti postavimo blizu težišča. Pri uporabi različnih akumulatorjev je smiselno v modelu predvideti prostor v katerem lahko različno težke akumulatorje premikamo naprej in nazaj.

1. korak
Prvi korak je na modelu določiti referenčno točko iz katere se določajo razdalje vseh komponent, tudi težišča. Ponavadi se za referenčno točko uporablja prvi rob krila v korenu ali pa točka na nosu trupa. Razdaljo vseh komponent merimo od te referenčne točke. Če se komponenta nahaja pred to točko, pred vrednostjo razdalje napišemo – (minus).
Izmerimo razdaljo težišča od referenčne točke in jo vpišemo v spodnjo modro vrstico. Ta vrednost ne vpliva na izračune, je pa podatek kateremu se mora v čim večji meri približati naš izračun.

2. korak
Stehtamo prazen model in mu določimo trenutno težišče. V prvo vrstico vnesemo podatek o masi praznega modela in razdaljo njegovega težišča od referenčne točke.
S tem smo že določili trenutno težišče modela, ki še ni na pravem mestu. S postavljanjem komponent pa sedaj poskusimo težišče postaviti na pravo mesto.

3. korak
Stehtamo vse komponente, ki bodo v modelu. Vrednosti si lahko vpisujemo v desni stolpec, v katerem se že nahaja nekaj komponent. V grobem določimo njihova mesta ter komponente po vrsti vpisujemo v vrstice na levi strani. Vsaki komponenti vpišemo razdaljo od referenčne točke v mm in njihovo maso v gramih.
Program bo že sproti računal trenutno doseženo težišče. Ko so vpisane že vse komponente in njihovi podatki, primerjajmo izračunano težišče z lego pravega težišča. Če je razlika majhna je potrebno le nekaj komponent premakniti, da se izračunano težišče izenači z dejanskim. Pri večjih razlikah bo treba poseči po bolj drastični prerazporeditvi komponent. Seveda pa smo s prerazporeditvijo omejeni s prostorom v modelu. V nekaterih primerih nam vseeno ne uspe določiti pravega težišča če prostor v modelu ne omogoča pravilne razporeditve komponent. V tem primeru lahko v model predvidimo utež in ji že v naprej določimo njihovo maso. Utež postavimo v najbolj skrajno lego spredaj ali zadaj, odvisno kje je model pretežak, in s tem dosežemo čim večjo ročico, ta pa omogoča, da je utež čim manjše mase.

Število komponent, ki jih lahko vpisujemo v program je omejeno na 25. V spodnji vrstici se seštevajo tudi mase vseh vpisanih komponent, kar nam omogoča hiter vpogled na končno maso modela.

Objave iz iste kategorije: