Peterneljevo letalo
Viljem ali Vilko Peternelj iz Cerknega je zgradil svoje brezmotorno letalo najverjetneje v letu 1911. Nastajalo je v mizarski delavnici pri Planincu v presledkih, ko je med bivanjem na tujem prihajal domov. Tedaj se je že šolal za pilota v Berlinu in je od tam prinesel zamisel za svoje letalo. Peterneljevo brezmotorno enokrilno letalo je bilo ramenokrilec z razpetino okoli 6 m in globino kril okoli 1 m. Polovici kril sta bili pritrjeni ob rob trupa in se na sredi nista stikali, ampak je bil med njima prostor za pilota. Menda sta bili proti koncu zavihani nekoliko navzgor. Trup je bil z repom nekaj daljši od razpetine, repne površine so bile klasične. Iz lesenega ogrodja zgrajeno letalo je bilo prekrito s sivim domačim platnom. Letalo je imelo smuči in je bilo namenjeno vzletanju z zasneženega pobočja. Začetno hitrost pa so mu podelili s potegom z vrvjo.
Peternelj je pozimi 1911 napovedoval dan in uro, ko bo letel. Cerkljani so se tedaj ozirali na bližnja pobočja, vendar poleta niso pričakali. Ljudsko izročilo ve povedati vsaj za dva kraja, kjer naj bi cerkljanski pionir preskušal svoje letalo, zato je možno, da je bilo več poskusov letenja. Po enem pripovedovanju naj bi bili letalo prepeljali s konjsko vprego na Lajše nad Cerknim, prav pod vrh, kjer je primeren teren, najprej zelo strm za vzlet, nato položnejši za pristanek. Tu naj bi se letalo po več poskusih naposled ločilo od zasneženega pobočja in strmo drselo več metrov globoko in daleč, toda ni ga bilo moč zanesljivo upravljati in je pristalo v grmovju. Peternelj se ni poškodoval, razbito letalo pa je prepustil otrokom, da so se dričali po pobočju. Po drugem pripovedovanju pa se je pognal v zrak s strmine nad cesto v Cerkljanski vrh. Dvignil se je in je letel, kjer pa se strmina prevesi in začne gozd, se je zaletel v drevo. Slikovna ali pisna dokumentacija o tem letalu se ni ohranila, ustno izročilo pa je še prav sveže in se pri raznih pripovedovalcih dokaj ujema.
