Napajalnik žarilne svečke

Lepa sončna nedelja in kot nalašč za letenje z motornim letalskim modelom. To so težko pričakovani dnevi marsikaterega modelarja, ki ima teden zaseden z raznimi opravki. Toda na terenu se pričnejo težave, saj motor noče in noče steči. Najrazličnejše načine uporabimo, da bi motor prisilili k delovanju, vendar se nam ta krčevito upira.
    Znana zgodba kajne, pa vendar se za vse težave najde zdravilo. Najpogostejši vzrok, da nam motor ne dela, je ponavadi slabo žarjenje svečke. Akumulatorji, ki služijo v ta namen imajo to slabo lastnost, da se hitro izpraznijo, pa še vpogleda nimamo v delovanje svečke. Vse te probleme lahko uspešno rešimo z elektronskim napajanjem, ki nam nudi vso ugodje pri vžiganju motorja.

    Napajanje te naprave se vrši z 12V, ki jo uporabljamo ponavadi za elektronski starter motorja. Z vgrajenim ampermetrom lahko vedno spremljamo delovanje motorja. Ampermeter s skalo do 5 amperov nam zvezno sledi obremenjenosti svečke. Za normalno delovanje nam kazalec ostane nekako na vrednosti 3 do 4 ampera, odvisno od tipa svečke in naše nastavljene moči. To vezje slovi po zelo natančni nastavitvi moči žarjenja in je tudi zelo stabilno. V primeru da se kazalec povzpne na vrednost 5 amperov, pomeni, da je motor zalit in je potrebno odviti svečko in valj razpihati. Če kazalec ampermetra energično odkloni do konca, pa je svečka ali kontakt v kratkem stiku. Z malo prakse in izkušenj bomo kmalu ugotovili motnje motorja, ki nam jih z odkloni kazalca pokaže ampermeter.

    Srce naprave je nam znani časovnik NE 555, ki z pripadajočimi elementi sestavlja enostavni oscilator. To vezje niha približno s frekvenco 6 kHz in se zvezno spreminja s potenciometrom P1. Upor R7 je vzporedno vezan k potenciometru in služi za zaščito proti preobremenjenosti svečke. V primeru dotrajanosti potenciometra, ko le ta izgubi stik, bi se na svečki lahko povečal tok in svečka bi pregorela. Napajanje celega vezja je napeljano preko svečke tako, da med mirovanjem, ko svečka ni priključena, vezje ne dobi električne energije. Močnostni del sestavljata dva tranzistorja in sicer BD 238 in BD 237. Tranzistorja nista kritična, le dovolj močna morata biti glede na obremenitve. Oba tranzistorja je potrebno hladiti, čeprav sta obremenjena le kratek čas, in sicer izdelamo hladilno rebro iz bakrene pločevine 0,6 mm in velikosti 40×15 mm. Oba hladilna rebra sta ločena in tvorita obliko črke U. Upor R6 služi za potrebni padec napetosti, ki ga meri ampermeter. Kazalčni instrument nastavimo s trimer potenciometrom TR1 in s pomočjo umerjenega ampermetra. Dioda D1 služi za varovanje vezja pri napačnem priključevanju, saj na terenu zaradi naglice prehitro zamenjamo kontakte. Vezju je dodan še kondenzator C1, ki služi za dodatno stabilizacijo napajalne napetosti.

    Ploščico tiskanega vezja naredimo na enostransko kaširanem pertinaksu dimenzij 94×35 mm. Močnejše spoje na vezju je potrebno dodatno pociniti saj teče močan tok. Sestavljati pričnemo z upori in kondenzatorji sledita tranzistorja in na koncu še integrirano vezje. Tranzistorja sta z dvema vijakoma M3 privita na ploščico, vmes pa vstavimo hladilno rebro, ki smo ga pred tem na stiku namazali s temperaturno pasto. Namesto upora R6 lahko prilotamo tudi kos uporovne žice saj nam nastavitev padca napetosti regulira trimer in ni tako kritična. Ker pa se uporovna žica ne da ciniti, je potrebno pritrditi dve sponki, na katere privijemo to žico. Uporovna žica naj bo debela vsaj 1mm ali pa pritrdimo več žic skupaj. Tako izdelano ploščico povežemo z mehkimi žicami s potenciometrom in kazalčnim instrumentom na čelni plošči. Za napajanje svečke in osnovno napajanje pa sem uporabil vtične puše in jih preko podaljškov povezal z elementi.

Objave iz iste kategorije:

None Found