Libis 180

Leto izdelave: 1956
Konstruktor: ing. Marjan Slanovec
Razpon: 10,6 m
Dolžina: 8,74 m
Maksimalna hitrost: 230 km/h
Hitrost pri pristajanju brez zakrilc: 117 km/h
Masa praznega letala: 870 kg
Dolet: 600 km
Motor: Lycoming 0-435-1
Moč motorja: 180 KM
Namen: športno – trenažno letalo

Libis-180 je bilo zadnje motorno letalo, ki so ga pred nekaj več kot 40 leti izdelali v ljubljanski tovarni Libis. Športno – trenažno trosedežno letalo je bilo skonstruirano v konstrukcijskem biroju Letalskega inštituta Branko Ivanuš pod vodstvom Marjana Slanovca.

Novomeški Libis 180 ob odprtju brniškega letališča. (Vir: Tim, 2, 2006).

Nastalo je kot poskus izboljšanja takrat zelo priljubljenega letala KB-6 Matajur. Konstruktorji so mu namenili močnejši zračno hlajeni bokserski motor Lycoming 0-435-1, ki je imel 180 KM, bolje opremljeno in nekoliko prostornejšo ter udobnejšo kabino, po nepreverjenih govoricah pa naj bi mu tudi zamenjali profil krila.
Izdelali so jih devet in pol, kar se čudno sliši, vendar je devet letal letelo v slovenskih aeroklubih, deseto pa so nedokončano v tovarni preprosto zažgali.

Projekcije letala Libis 180 (Vir: Letalstvo na Gorenjskem).

Letalo med letalci ni bilo kdo ve kako priljubljeno, ker je bilo precej zahtevnejše za letenje kot KB-6 Matajur. Verjetno je to vzrok, da je kar šest teh letal končalo v razbitinah.
Dvema letaloma se je življenjska doba iztekla in ju niso obnavljali, ampak uničili.
Samo letalo, ki je bilo v lasti AK Ptuj je preživelo. Obnovil ga je g. Branko Bunderla.

Razpon kril letal Libis-180 je bil 10,6 m, dolžina teh trisedežnih letal pa je bila 8,74 m. Bila so zelo elegantna in tudi prijetno pobarvana z modro in svetlo bež barvo.
Vseh devet letal je imelo enako barvno shemo.

Tri letala Libis 180 na avstrijskem letališču (Vir: Letalstvo na Gorenjskem).

Letalo Libis 180 je imelo v lasti tudi ALC Lesce z registrsko oznako YU-CVT, ki ga je uporabljalo za aerovlek, urjenje pilotov in izjemoma tudi za panoramske polete.
Letalo z registrsko oznako YU-CVP je bilo tudi v Novem mestu.
Eno od teh letal smo leta 1966 in 1967 uporabljali tudi v AK Celje. Oznaka letala je bila YU-CVV, njegova tovarniška številka pa 295-15. Žal je bilo tudi to letalo eno tistih, ki so nesrečno končala. Za njim niso ostali lepi spomini, zaman pa je bilo tudi iskanje njegove fotografije.

Objave iz iste kategorije: