Laminiranje trupa za jadralni model DG-300
Za vsak izdelek, ki se laminira, teče drugačen postopek. Glede na velikost in obliko je treba različno polagati tkanino glede na smer tkanja, pa tudi uporabiti različna tkanja tkanine. V tem primeru laminiranja odlitka trupa za jadralni model imamo nekaj zahtev, ki jih pri laminiranju moramo upoštevati. Rob kabine mora biti dovolj močan, da se prednji del trupa, če vanj vgradimo pomožni elektromotor, ne zvija. Kria so na trup nasajena z bajonetom, zato mora biti ta del dodatno ojačan. Repni del je v T izvedbi, zato mora biti smerni stabilizator dovolj tog, zagotoviti pa moramo tudi enakomerno porazdelitev iz smernega stabilizatorja v trup, ki je v tem delu zelo tanek.
Kalup najprej namažemo z ločilno pasto in počakamo 10 minut, da se tanek sloj posuši. Z mehko krpo narahlo to plast spoliramo in kalup po robovih zaščitimo s krep lepilnim trakom. Zaščitimo vse površine, ki niso del odlitka. 
Z brizganjem se nanese želkot bele barve in počaka 20 minut, da plast zaželira. Sledi naslednji nanos barve. Takoj, ko je še barva sveža, se odstrani zaščitni trak in kalup se suši 12 ur na sobni temperaturi.
Kalup je tako pripravljen za laminiranje. Zmešamo smolo, ki mora biti v natančnem utežnem razmerju. V ta namen se mora uporabljati natančna tehtnica. Začnemo pri eni polovici kalupa in celega na debelo namažemo s smolo. Plast smole mora prekriti vso površino, kjer bo nalegala tkanina.
V smolo namešamo bombaž in z njim zapolnimo vse ostre robove okoli kabine, prehoda v krila, nos trupa in prednji rob smernega stabilizatorja. Okoli kabine v bombaž dodamo nekaj roving trakov, da rob ne bo pokal.
Začnemo polagati tkanino 163 g, ki je rezana diagonalno. Rovingi v tkanini, morajo potekati diagonalno vzdolž trupa. Za lažje delo si tkanino narežemo na primerno široke trakove in jo zvijemo. {mosimage cw=150}Tkanino položimo po trupu, na zadnjem delu, kjer je trup zelo tanek pa jo nekoliko potegnemo, da se smer rovinga v tkanini nekoliko podaljša. S tem dobimo močnejši trup za vzdolžne sile, torzijsko pa ostane enak. Tkanina se mora že takoj brez prisile lepo prilegati notranji obliki kalupa. 
Vsakršno prisilno preoblikovanje oblike tkanine, ki se odmika od površine je znak, da bo tam napaka v izdelku. Zato je treba takšne dele zarezati in kasneje z drugo plastjo tkanine prekriti. Drugo plast, ki se na istem delu ne uleže, je treba zarezati na drugem mestu, ki naj bo za min. 2 cm oddaljen od prvega reza.
Položeno tkanino s prsti in suhim čopičem naravnamo po kalupu in odvečno tkanino, ki gleda iz kalupa, odrežemo. Ko vsa tkanina lepo leži na svojem mestu, jo s smolo dobro prepojimo. S čopičem ne smemo delati potegov po tkanini, pač pa samo tapkamo. S potegi tkanino premaknemo in s tem pod tkanino dobimo zračne mehurčke. Pri prvem nanosu lahko delamo malo bolj na mokro, vendar smola na tkanini ne sme stati. Ko je cela površina prepojena s smolo, se mora lepo videti struktura tkanja. 
{mosimage cw=150}
Če pogledamo od strani proti svetlobi, na površini ne sme biti svetlejših lis. Te lise pomenijo slepice, ki so majhni zračni mehurčki in ta del je treba temeljito pretapkati, da iz tkanine iztisnemo še tako majhne mehurčke zraka. 
Na delih, kjer tkanina še ni prekrila vse površine, ukrojimo dodatne kose tkanine in jih položimo na svoje mesto. Pri prepajanju s smolo bodimo pozorni na spoj, kjer se prejšnja plast tkanine in nova križata. Zaradi debeline tkanine se na tem delu lahko pojavi zračni mehurček, 
zato je treba ta del pazljivo pretapkati.
Okoli kabine se doda dodatni trak za ojačitev roba iz tkanine, ki ima samo v eno smer tkane rovinge. S tem se sila razporedi po celem robu. Rovingi v tkanini morajo biti ravni in napeti, da lahko večje sile prestrežejo. Zaradi večje debeline rovingov v tkanini, je treba to tkanino še posebej pazljivo prepojiti, da smola prodre skozi vse rovinge.
Na smernem stabilizatorju 
prav tako dodamo kos tkanine, ki je položena diagonalno. Čez to prvo plast položimo roving tkanino, kjer rovingi potekajo navpično po repu. Ta tkanina je nujno potrebna zaradi izvedbe
T repa in pri pristankih utrpi velike sile. Na spodnjem delu, kjer smerni stabilizator prehaja v trup, tkanino lepo uležemo v obliko trupa, da se sile enakomerno razporedijo iz trupa v rep.
Prva plast je tako gotova in lahko sledi druga plast tkanine, ki jo na enak način položimo v kalup in prepojimo s smolo. Ker je pod to plastjo že prepojena tkanina, ni potrebno premočno dodajanje smole, le toliko, da je tkanina lepo prepojena brez slepic in zračnih mehurčkov. Prav tako še enkrat ojačimo rob okoli kabine, na repu, kjer sta že dve plasti tkanine, pa čez obe položimo še tanjšo 80g tkanino. Ko je celotna površina prepojena in pretapkana, pa na prednjem delu, do zaključka krila dodamo še eno plast tkanine. Ta del je najbolj obremenjen, ker pa je pred težiščem, lahko dodamo še tretjo plast tkanine. Za krilom se tkanina ne sme zaključiti odsekano, pač pa diagonalno, da se sile enakomerno razporedijo.
Za zaključek laminiranja lahko na notranje dele, kjer se bodo kasneje lepila rebra, ojačitve, bajoneti, pogonska vagica in bovdni, prilepite trakove abrajze. Te trakove na enak način kot tkanino položite na svoje mesto in jih prepojite s smolo. Pri polaganju imejte v mislih, da se abrajza ne bo prekrivala s trakovi tkanine pri zapiranju kalupa, zato mora biti od roba odmaknjena najmanj 1,5 cm.
Sledi rezanje tkanine po robu kalupa. 
Za to delo se uporabljajo specialne škarje, ki omogočajo rezanje mokre tkanine. Na eni strani je rezilo zbrušeno v majhne utore, ki tkanino med rezanjem zagrabijo, drugo rezilo pa jih odreže. Škarje so tudi primerno zakrivljene, da se lahko reže točno do roba kalupa. Najprej rob obrežemo na grobo in nato še dokončno do roba. 
Ker se pri rezanju tkanina lahko malo premakne, jo še enkrat popravimo s čopičem in cel rob še enkrat pretapkamo.
Na enak način izdelamo še drugo polovico kalupa in pazimo, da so kosi tkanine položeni enako in po enakem vrstnem redu kot v prvi polovici.
Ko sta obe polovici gotovi, pripravimo trakove za zapiranje kalupa. Tkanino narežemo na 3 cm široke trakove in to tako, da rovingi potekajo diagonalno vzdolž trakov. Dolžino trakov ukrojimo posameznim delom kalupa, za vsak del pa moramo pripraviti dva. Na gladki deski s smolo namažemo en del in na njem prepojimo en trak tkanine. Ko je ta trak prepojen, na njega dodamo še en trak enake dolžine in oba dobro pretapkamo. Ta trak z leseno paličico odstranimo iz deske in ga prilepimo na rob enega dela kalupa.
{mosimage cw=150}
Če se dva trakova nadaljujeta, ju je treba prekriti za vsaj 3 cm.
Ko so vsi trakovi na svojem mestu, v smolo zmešamo mikrobalon bele barve. 
Gostota zmesi mora biti ravno pravšnja, da ne teče. To zmes damo v injekcijsko brizgalko in nanesemo na notranji rob trakov tkanine. 
Z brizgalko kar narahlo odmikamo trak tkanine, da zmes lepo steče za rob.
Trakove, ki gledajo čez rob zavihajmo navznoter in previdno zapremo z drugo polovico kalupa. Skozi odprtino kabine in zadnjega dela si ogledamo notranjost, če trakovi za leplenje obeh polovic lepo tečejo. Če je vse v redu lahko začnemo privijati vijake na kalupu. Vijake privijamo lepo po vrsti iz enega konca proti drugemu.
{mosimage ch=150} Sedaj vse trakove prevaljčkamo, da mikrobalon potisnemo v spoj obeh kalupov in s trakom zalepimo oba dela. Na nekaterih težko dostopnih mestih si je treba pomagati z ukrivljenimi držali. Kar lahko dosežemo iz odprtine za kabino se prevaljčka iz tu, zadnji del pa iz odprtine na zadnjem delu trupa. To delo je zamudno in natančno, saj je prav po tem kasneje viden lep spoj med obema polovicama izdelka.
Repni del je dovolj plitev, da se trak nanese naknadno, ko je kalup že zaprt in ga z leseno liziko lepo namestimo na svoje msto ter pretapkamo.
Preveriti moramo še vse robove in laminiranje je končano. Tako kalup sedaj počiva dva dni na sobni temperaturi, da se smola lepo utrdi. Čeprav je smola suha že naslednji dan, pa je odlitek še vedno gumijast in se pri jemanju iz kalupa lahko poškoduje. Po dveh dneh je smola že dovolj trda, da gre odlitev veliko lažje ven kot prvi dan.{mosimage cw=150}
Na kalupu najprej odvijemo vse vijake in jih odstranimo. Z lesenim kladivom nekoliko potolčem po robovih kalupa. Ne preveč, da se kalup ne poškoduje. S kladivom ne smemo udarjati po površini kalupa, ker se v notranjosti na stenah lahko pojavijo razpoke v obliki zvezdic, ki kazijo vse nadaljne odlitke. Z leseno liziko počasi razdvojimo oba dela kalupa in odstranimo najprej en del. Drugo polovico lahko sedaj primemo skozi kabino v notranjost in narahlo sunemo kvišku. Odlitek mora lepo skočiti iz kalupa.
Sledi čiščenje kalupa z lopatico in mehko krpo. Nikakor se ne sme kalup čistiti z razredčili, saj se poškoduje film ločilnega sredstva na površini. Očiščen kalup je najbolje privijačiti skupaj in ga postaviti pokonci.
Odlitek v tej fazi obesim z nosom navzdol in ga dva dni pustim temprati na povišani temperaturi. Ponavadi se tako narejen trup suši še par dni, preden začnem z gradnjo.
Najprej se obrusi rob na smernem stabilizatorju, nato pa še rob okoli kabine. Zaradi komplicirane oblike, se rob na grobo obrusi z biaksom, nato pa še ročno popravi. Treba je še odstraniti trakove abrajze v notranjosti. Z ozkim dletom se najprej odviha rob in nato s pinceto potegne stran. V ozkem trupu si pomagam kar z leseno letvico. Morebitne nitke, ki ostanejo za abrajzo še pobrusimo. Za ta namen si na leseno letvico prilepim košček brusnega papirja in odbrusim nitke.
Odlitek trupa je tako gotov in že čaka na nadaljno gradnjo.
