Izdelava kalupa za jadralni model DG-300
Za izdelavo kalupa je dolga pot in se začne najprej z idejo v glavi, nato pa je treba to idejo spraviti na papir. Za vsak element v modelu je treba določiti svoje mesto in predvideti obliko, ki bo najbolj funkcijonalna in praktična. 
Ta trup je imel zahtevo, da se vanj lahko vgradi pomožni elektromotor in standardno velikost servomotorjev. Poleg tega naj bo prostor za večji akumulator, ki naj se nahaja v težišču modela. V modelu mora biti dovolj prostora za montažo elementov in obenem ravno prav velik za transport. Načrt je počasi dobil svojo obliko in nikjer se ne vidi spornih delov, zato se lahko prične z izdelavo pramodela.
Izbral sem izdelavo iz mediapana, ki sem ga zlepil iz več kosov. Najprej sem izrezal obliko v tlorisu in nato še v stranskem risu. Iz kartona sem si izrezal šablone prerezov skozi trup, ki so nanizani na vsake 3 cm po dolžini trupa. Te šablone so nanizane samo do zaključka krila, saj je naprej trup okrogle oblike in bo narejen na stružnici. Na obeh straneh sem zarisal linijo, ki določa najširši del trupa in sovpada s prerezanimi kartonskimi šablonami. Začel sem oblikovati okrogline. Najprej na grobo z električnim skobelnikom, nato pa bolj natančno z ročnim obličem in nazadnje z brusnim papirjem. Vseskozi sem preverjal obliko s šablonami in brusil, brusil. Seveda sem v obliki trupa upošteval tudi kabino, nisem pa upošteval prehoda trupa v krila. 
Ko je bila oblika dokončana sem na ta del zlepil zadnji okrogli del trupa, ki je bil postružen in nanj prilepil nepremični del smernega stabilizatorja. Prehod iz trupa na stabilizator sem pokital z dvokomponentnim avto kitom in lepo obrusil. Zarisal sem linijo kabine in jo s tračno žago drezal ven. Dno kabine sem poravnal, da je pravokotna glede na smerni stabilizator. To se pri kasnejši gradnji zelo obrestuje. Tako izdelan pramodel sem premazal z epoxi smolo, da sem zaprl pore v lesu. Dno kabime sem prelepil z lepilnim trakom in nanj zlaminiral tkanine do debeline 4 mm. Ta trak sem kasneje lahko odstranil in ga obrusil tako, da je okoli kabine nastal 1 mm rob. Ta rob sem še dodatno pokital in si pri tem pomagal s kovinsko ploščico, ki je bila zbrušena v obliko tega roba. Na ta način sem dosegel, da je rob okoli kabine povsod enak.
Za natančno lego in vpadni kot kril sem izdelal dve šabloni iz pertinaksa in ju pod pravim kotom nalepil na dve deščici. Ti deščici sem pod kotom, ki določa V-lom krila pritrdil na šablonsko desko, vmes pa trup. Praznino med šablonami in pramodelom trupa sem zapolnil z dvokomponentnim avto kitom po plasteh, da kit ni razpokal. Sledilo je brušenje in natančnejše kitanje.
Ko sem bil zadovoljen z nastalo obliko sem celoten pramodel prevlekel s kitom za brizganje. Pred brušenjem sem kit premazal s črnim pigmentom za želkot, ki sem ga dobro razredčil v acetonu. 
Sledilo je mokro brušenje, barva na kitu pa je kazala mesta, kjer so na površini neravnine. Ker je bil pramodel narejen ročno, je ta prva plast kita za brizganje na mnogih mestih prebrušena do lesa. Zato sledi naslednji nanos kita za brizganje, mazanje s pigmentom in ponovno brušenje. Ta postopek sem ponovil 4-krat, da sem bil popolnoma zadovoljen z obliko. Ker sem vseskozi brusil z vodobrusnim papirjem zrnatosti 400, sem celotno površino še enkrat namazal s pigmentom in na mokro zbrusil s papirjem zrnatosti 600. 
V tej fazi je pramodel primeren za barvanje z želkotom. Uporabil sem barvo T35, ki sem jo razredčil z acetonom in s pištolo nanesel na pramodel. Po dveh dneh sušenja sem zopet uporabil pigment in začel z brušenjem. Najprej sem pobrusil s papirjem zrnatosti 600, nato 800, 1000 in na koncu še 2000. Med vsakim brušenjem sem površino namazal s pigmentom, da sem lažje opazil mesta, ki so že obrušena do primerne globine in mesta, kjer je še treba brusiti. Brusil sem z gobico iz mehke gume, na katero sem navil brusni papir. Vsako brušenje je vzelo veliko časa, saj je potrebno vsak gib kontrolirati in brusiti diagonalno vzdolž trupa v obe smeri. Ko je brušenje zaključeno in ni nikjer več nepravilnosti, sem celoten pramodel spoliral na vretenu in s pasto za poliranje želkota. Šele tukaj, ko se površina brezhibno zasveti se pokažejo še tako majhne napake v trupu. 
Tako izdelan pramodel sem 4-krat premazal z ločilno pasto, da se površina dobro prepoji z njo in ne bo kasneje težav pri izvlačenu iz kalupa.
Pramodel sem postavil na ravno desko iz iverala in ga utrdil s plastelinom. S trikotnikom, ki sem mu na vogal prilepil konico svinčnika, sem določil tloris trupa. Sledilo je žaganje odprtine z vbodno žago. 
Pod to desko, ki predstavlja delilno ravnino sem dodal še eno desko, na katero sem privil manjše deske, ki nosijo trup. Delilno ravnino sem nato privijačil na to konstrukcijo in jo na sprednjem in zadnjem delu prežagal, da sta nastala dva dela.
Pramodel sem z avtokitom fiksiral na konstrukcijo pod delilno ravnino. Na mestih, kjer je pramodel z avtokitom prilepljen na konstrukcijo, sem nalepil lepilni trak, da kit ne poškoduje spolirane površine pramodela. Pri tem delu je treba paziti, da je pramodel potopljen pod delilno ravnino točno na polovici. Še enkrat sem privil oba dela delilne ravnine in se prepričal, da je vse v redu.
Na površine, ki se stikajo s pramodelom sem nanesel mikrobalon in delilne ravnine dokončno privil na svoje mesto. Ko se je smola strdila, sem delilne ravnine previdno odstranil in zbrusil oster rob.
Celotno delilno ravnino sem 4-krat premazal z ločilno pasto in nanjo pritrdil konusne letvice, ki sem jih prelepil s selotejpom. Te letvice bodo nakazovale utore, ki bodo določali lego obeh polovic kalupov. Na zadnjem delu trupa, kjer je smerni stabilizator sem iz aluminijastih profilov izdelal še navpično delilno ravnino, kjer se bo kalup končal. 
Tako pripravljeno konstrukcijo sem nato zaščitil s krep trakom in vse skupaj na debelo pobrizgal z želkotom.
Ko se je želkot dobro posušil se je začelo resno delo laminiranja kalupa. Treba je bilo pripraviti tanko in debelo tkanino, bombaž, smolo in orodje. Celotno površino sem na debelo namazal s smolo in vse ostre robove pokital z bombažem. Tu je treba delati zelo pazljivo, da nam ne nastane kakšen zračni mehurček. Sledi prva plast tanke tkanine, ki se mora res lepo prilegati na celotno površino. Zaradi veliko vogalov je bilo treba tkanino polagati po kosih, le po trupu sem uporabil eno celo plast. Sledila je druga plast tkanine in prav tako še nekaj bombaža na mesta, kjer se ostri vogali. 
Naprej je delo veliko lažje in lahko polagamo debelejšo tkanino, saj je treba dobiti predvsem dovolj veliko debelino kalupa. Treba je le paziti, da tkanina vedno poteka diagonalno vzdolž trupa. Z vsako plastjo je delo lažje, saj se ostri vogali vedno bolj zaokrožajo. 
Po skoraj celem dnevu laminiranja je ena polovica kalupa le gotova.
Tako sem pustil izdelek sušiti kar tri dni, da se je smola dobro strdila. Sedaj je bilo treba odstraniti delilno ravnino in podnožje, pri tem pa paziti, da se pramodel v izgotovljeni lupini ne premakne. Najprej sem previdno odvil vse vijake, ki so držali delilno ravnino na podnožje in jo skupaj s pramodelom in delom kalupa ločil od podnožja. Z leseno liziko, ki jo uporabljam za mešanje smole sem previdno ločil delilno ravnino od kalupa. Konusne letvice za utore so seveda ostali v kalupu in sem jih odstranil z dletom. Z brusnim papirjem sem popravil robove teh utorov in s kotno brusilko odrezal in zbrusil kalup po robovih.
Na tako pripravljeno polovico kalupa sem pritrdil stene na repu in celotno stično površino ponovno 3-krat premazal z ločilno pasto. Sledil je sloj želkota, ki sem ga nanesel z brizganjem. 
Ko se je želkot posušil, sem na enak način in vrstni red zlaminiral še drugo polovico kalupa. Pri tem je treba paziti, da je vrstni red polaganja tkanine in količina tkanine enaka kot na prvi polovici, da se kasneje ne pojavi efekt bimetala, ki bi kalup lahko ukrivil. 
Tkanino sem polagal tako, da se ni zaključevala na robu spodnjega dela, pač pa je tkanina segala čez rob. To je pomembno zato, da se ohrani enaka debelina na robu.
Tako izdelan kalup sem pustil sušiti tri dni, da se smola dobro utrdi. Nato sem odstranil mejne stene na repu in vse robove obrusil s kotno brusilko. Pri tem mi je bila v pomoč že izgotovljena oblika spodnjega dela kalupa. Na mestih med centrirnimi žlebovi sem zvrtal luknje premera 6 mm, v katerih bodo kasneje pritrditveni vijaki. 
Kalup sem narahlo potolkel po robu, da se spoji razrahljajo, nato pa z leseno liziko počasi razslojil obe polovici. 
Kalup se je lepo razdvojil, kar je znak, da je bila delilna ravnina lepo poravnana s polovico trupa. Iz kalupa sem previdno odstranil pramodel, ki se je ločil brez napak. 
To je tudi pokazatelj, kako lahko se bodo iz kalupa odstranili kasnejši izdelki. Pri tem moramo biti zelo previdni, da ne ranimo ostrega roba. Takoj za tem, ta rob nekoliko obrusimo z vodobrusnim papirjem, da ga raziglimo in s tem 
preprečimo poškodbe roba med izdelavo izdelkov. Rob, ki je surovo obrušen nastal okoli kabine, sem ročno namazal z želkotom. S tem sem zaprl pore v materialu in s tem preprečil kasnejše težave med delom izdelkov. Ko se je želkot posušil, sem ga še z vodobrusnim papirjem zgladil in spoliral.
Kalup je tako gotov in do prvega izdelka sem ga pustil temprati kar 14 dni pri temperaturi 40 °C.
Izdelava kalupa za kabino
Kalup za kabino je narejen na enak način kot trup, le da sem v tem primeru moral uporabiti ukrivljeno delilno ravnino. Na ravno desko sem položil plastični trak in nanj pritrdil pramodel kabine. 
Plastični trak sem ukrivil po spodnjem robu in ga utrdil z lesenimi letvicami ter dvema ploščicama, da je trdno objemal rob kabine. Površino sem zopet namazal z ločilcem in nanesel sloj želkota. Sledilo je laminiranje in sušenje zgornjega dela. 
Delilno ravnino sem previdno odstranil in pobrusil rob okoli kalupa. Tako je nastal zgornji del kalupa, spodnjega pa sem se lotil na nekoliko nenavaden način. Na pramodel trupa sem v dno kabine zlaminiral 3 plasti tkanine in prav tako zlaminiral tudi zgornji del kabine v svojem kalupu. Spoj, kjer se zgornji del kabine in dno stikata, sem namazal z bombažem in kalup za kabino poveznil na pramodel trupa. Počakal sem dva dni, da se je smola dobro posušila in odstranil kabino. Pri tem sem pazil, da se kabina v kalupu ni razslojila. 
Rob, kjer je višek smole pricurljal ven sem obrusil in na to osnovo zlaminiral še spodnji del kalupa za kabino. Ker v tem primeru nisem imel centrirnih puš, sem jih na kalup prilepil naknadno. Postružil sem 12 jeklenih puš in jih nalepil kar na zgornjo stran kalupa, skozi katerega sem prej zvrtal luknje premera 4 mm. Tako luknjo imajo tudi puše. Spoje puš sem dodatno ojačal s tkanino in bombažem ter preveril, da gredo osi lepo skozi odprtine. Ko je bila smola dobro suha sem lahko razdvojil kalup in ven že potegnil eno izgotovljeno kabino. Sledilo je še brušenje roba kalupa in še nekaj časa temeljitega sušenja.
