Gradnja modela EasyStar
Vsebina
Dolgo sem izbiral model, ki bi bil najbolje primeren za začetnika. Na koncu se je najbolje obnesel model Easy Star, ki se mi je zdel najprimernejši, da z njim naučim leteti svojega 9 letnega sina.
V tem članku bom opisal gradnjo modela in poskušal po vrsti in zelo podrobno opisati vse faze izdelave. Čeprav so modelu priložena podrobna navodila, so le ta v tujem jeziku. In ker slike povedo več kot tisoč besed, sem vso gradnjo podrobno poslikal. Gradnja modela traja vsega skupaj le dobri 2 uri.
Sestavljanje modela
Previdno odpremo škatlo embalaže in vse dele zložimo na delovni pult. Pregledamo, da so v kompletu vsi deli in poskusimo že na začetku določiti kam kateri del sodi. S tem si bomo lažje predstavljali potek gradnje.
Poleg kompleta bomo za dokončanje modela potrebovali še nekaj stvari, ki pa niso vključeni v komplet. V komplet je poleg motorja vključen le pogonski motor z eliso.
• pogonski akumulator – 7 celic v paketu NiMh, z vsaj 1200 mAh
• 30 cm dolg dvožilni kabel za pogon motorja – vsaj 2 mm preseka
• dva mini servomotorja – (priporočam MC1000)
• regulator vrtljajev motorja – vsaj za 15 Amperov – za krtačni motor
• sprejemnik in oddajnik s priborom (polnilec, kvarci in priključni kabli za polnenje)
Sestavljati najprej pričnemo trup. Ker je iz dveh polovic in jih je treba še zlepiti skupaj, najprej pripravimo vse okoli pogonskega motorja. Ker se motor lepi na svoje mesto je treba že takoj v utore vstaviti priključne kable. Sam sem ležišče motorja ojačal z dvema koščkoma lesa, da se motor na zadnji strani uleže na njih. Ti motorji so zelo poceni in ob nepazljivem ravnanju hitro pregorijo, zato sem s tem omogočil, da motor v trup ni prilepljen in ga lahko hitro in enostavno zamenjam z novim. Paziti je treba le to, da sta napajalna kabla lepo na svojih mestih in se ne zalepita s trupom.
Zaradi tega sem ta utor z brusnim papirjem nekoliko poglobil. Pred lepljenjem sem še preveril, da motor lepo leži na svojem mesti in ima ob straneh dovolj prostora za hlajenje. Preveril sem tudi napajalni kabel, da ga lahko prosto vlečem iz trupa ali v trup po utoru, kar mi bo kasneje omogočilo lažjo zamenjavo motorja.
Ko je bilo vse na svojem mestu, sem odstranil motor in v utoru pustil le napajalni kabel. Eno polovico trupa sem namazal s sekundnim lepilom in obe polovici stisnil skupaj. Za to lepljenje nisem uporabil aktivatorja za lepilo, pač pa sem trup po spoju utrdil s trakovi lepilnega traku.
Takoj sem preveril če nisem slučajno zalepil tudi napajalni kabel. Ker se je ta lepo gibal v svojem ležišču se lahko pustil trup nekaj časa, da se dobro posuši. Sekundno lepilo dokaj hitro prime zato sem po 10 minutah lahko že odstranil vse trakove lepilnega traku. Pri tem sem uporabil olfa nož, da nisem ranil površine trupa.V trup sem zalepil dva zatiča za pritrjevanje kabine. Zatiča sem najprej zataknil na svoje mesto in jih šele nato zalil s sekundnim lepilom. S tem sem se izognil nepravilni legi zatičev. Na kabini pa je bil ravno obratni postopek. Najprej sem v utor na kabini nakapljal nekaj kaplic lepila in zatiča hitro porinil na svoje mesto. Tukaj je treba biti previden, da lepilo ne prime prehitro in zatiči ne ostanejo zalepljeni postrani. V času sušenja sem kabino pobarval še z modrim alkoholnim flomastrom.
Nadaljeval sem gradnjo s krmili. Z olfa nožem sem odrezal utore na gibljivih delih tako, da je nastala 2 mm široka reža. Samo en rez je premalo, saj bi se ob gibanju krmila le ta zatikal ob nepremični del. Ker so celotna krmila narejena v enem kalupu je pregib še dokaj trd.
Z roko sem nekaj časa pregibal oba dela na višinskem in smernem krmilu, da je pregib postal bolj mehak. S tem sem zagotovil manjše trenje ob pregibanju, da bo servomotor lažje premikal krmila. S tem se poveča tudi natančnost vodenja in manjša poraba toka servomotorjev.
Nadaljeval sem s krmilnimi ročicami. Ker je utor za krmilno ročico na smernem stabilizatorju prenizek, sem ročico na spodnji strani nekoliko pobrusil, da je lepo sedla v utor. Na višinskem stabilizatorju tega ni treba, ker je utor dovolj globok. Ročici sem nato s sekundnim lepilom zalepil na svoje mesto. Kako sta pravilno obrnjeni kaže slika.
Ko sta oba stabilizatorja tako pripravljena sem ju prilepil na svoje mesto. Najprej sem zalepil višinski stabilizator in nato še smernega. Pri smernem sem bil pozoren na to, da je lepo pravokoten na višinskega. Utori na trupu lepo določajo položaj stabilizatorjev in tako ni problemov
glede postavitve.
Na ročice sem privil pritrdilne vijake za bovden. Tukaj sem pazil, da sem matico privil le toliko, da se je cel vijak še vedno prosto vrtel brez zračnosti. Matico sem na koncu utrdil s kapljico sekundnega lepila, da se ne bo odvijala. Paziti je treba le na to, da lepila ni preveč in ne zalepimo celega vijaka na ročico.
Sledila je montaža servomotorjev. Uporabil sem servomotorje MC1000, ki so dokaj poceni in s kovinskimi zobniki dovolj trpežni. Lahko uporabite tudi kakšne druge z enakimi zunanjimi dimenzijami. Pred montažo pa je bilo treba servomotorje najprej pripraviti za vgradnjo.
Servomotorjem sem odvil originalno ročico in jih priklopil na sprejemnik. Trimer na oddajniku sem postavil na sredino in postavil ročico na servomotor tako, da je bila čim bolj pravokotna na ohišje servomotorja. Ponavadi zaradi zobcev nekoliko stoji iz pravokotne lege, vendar to kasneje popravimo s trimerjem ali z računalniško podprto postajo v programu za SubTrim.Tako postavljeni ročici na servomotorju, ki jo privijemo nazaj, odščipnemo en krak ročice in pustimo samo tistega, ki ga bomo uporabili. Pazite, servomotorja sta na levi in desni strani, zato sta tudi ročici postavljeni obratno. Tako pripravljen servomotor sedaj lahko potisnete v svoje ležišče. Velikost uporabljenega servomotorja je ravno pravšnja za ta model, zato servomotorjev ni bilo treba lepiti v ležišče.
Če uporabite manjši servomotor, ga prelepite z lepilnim trakom in preko njega zalepite s sekundnim lepilom. Lepilni trak omogoča, da ga lahko kasneje odstranimo z ostanki lepila in nedotaknjenega uporabimo za kak drug model.
V oba utora na levi in desni strani trupa postavimo obe cevki za bovden. Spredaj naj bosta postavljena do roba ležišča servomotorja, na zadnjem delu pa se bovden za smer odkloni navzgor. Na jekleno žico nataknemo manjšo plastično, ki preprečuje zračnost pogona in zmanjša trenje, vse skupaj pa nato v bovden na trupu. Ko preverimo, da lepo teče, bovden staknemo iz trupa in ga na sprednjem delu nataknemo na ročico servomotorja in potisnemo nazaj v ležišče. Šele sedaj bovden na trup zalepimo. Zadnji del bovdna potisnemo skozi vijak na ročici in ga v sredinski legi privijemo. Jekleno žico lahko malo skrajšamo, vendar ne preveč, da bomo kasneje še lahko nastavljali lego, če bo to potrebno. Bovden za smer, ki je odklonjen malo navzgor preko višinskega stabilizatorja malo ukrivimo, da bo gladko tekel.V kompletu nam ostane še ena cevka, ki je nekoliko daljša. Ta je namenjena za anteno in jo zalepimo na spodnji del trupa. Spredaj trupa jo odmaknemo malo od luknje za anteno, zadaj pa naj kar malo gleda ven. To cevko lahko takoj zalepimo. Kasneje, ko bomo vgradili sprejemnik, bomo anteno potisnili skozi to cevko, kar pa bo antene zadaj gledalo ven, naj kar prosto visi.
Trup je v glavnem izgotovljen, zato se lahko lotimo izdelave kril. V krila zalepimo oba dela, ki nosita bajonet ali nosilec krila. Zalepimo samo vložka za v krilo in ne cevke, da jo kasneje lahko izvlečemo in razstavljen model zavzame manj prostora.
Krila ne zahtevajo več sestavljanja in tudi gradnja modela je nekako že skoraj pri koncu, zato se lahko lotimo lepljenja nalepk na model. Priložene nalepke se lahko nekoliko razlikujejo od barvne kombinacije na škatli, vendar naj vas to ne zmoti. Naleke s škarjami izrežite na posamezne dele in pri tem pazite, da ne režete preveč ostrih robov. Naj bo rez na vseh straneh čim bolj zaobljen, da se nalepka ne bo odlepila od podlage. Zaobljen rob nalepke se namreč težje odlepi kot ostri robovi.
Nalepke najprej na grobo postavite na model, da dobite pravo kombinacijo in jih nato počasi, eno za drugo nalepite na svoje mesto. Nekoliko težav lahko povzročijo nalepke na konceh kril, kjer se krilo ukrivi navzgor. Pomaga, če nalepko nekoliko segrejete z navadnim fenom, da postane mehka in se lepo uleže. Kvadratni del nalepke pa nalepite čez servomotorje, da preprečite nabiranje prahu okoli servomotorjev.
Model je tako že dobil svojo pravo podobo in manjka nam le še nekaj drobnarij. Na napajalni kabel prilotajte sponke motorja. Pazite na polariteto, ker motor potiska
model se mora vrteti v nasprotni smeri kot ponavadi, zato rdeč kabel prilotate na sponko minus, črnega pa na plus. Motor potisnite na svoje mesto in na os nataknite eliso. Os motorja nekoliko obrusite z vodobrusnim papirem, da postane malo hrapava, nato pa s kapljico sekundnega lepila zalepite nastavek elise na os. Pazite, da ne bo lepila preveč in ne zalepite tudi motorja.
Na napajalni kabel v trupu nalotajte regulator vrtljajev in spoje zaščitite s skrčljivimi cevkami. Na zadnjo steno kabine postavite sprejemnik in nanj priključite vse servomotorje ter regulator vrtljajev. Sprejemnik zatlačite s peno, da se ne premika in ob tršem pristanku ne utrpi poškodb. Na priključne kable regulatorja vrtljajev prilotajte še konektor za akumulator ter le tega vstavite v kabino. Prav tako ga utrdite s kosom pene, da se ne premika. Sestavite model in preizkusite težišče modela. težišče mora biti na pravem mestu, kot je označeno v navodilih in sicer 78 mm od prednjega roba krila ob trupu. Če model na teh točkah postavite na dva prta rok, mora biti prednji in zadnji del modela v ravnovesju, oziroma je bolje, da ima tendenco se nagibati naprej. Če težišče ni na pravem mestu z vloženim akumulatorjem, morate v sprednji del trupa vložiti dodatno utež, oz. če je prelahek zadaj, jo dodaste na zadnji del trupa, vendar veliko manj, saj ima večjo ročico.
Model je tako pripravljen, treba je le še sprogramirati pravo smer odklona krmil, velikost hodov in srednjo lego servomotorjev. Kako se to naredi je odvisno od vašega oddajnika, kaj zmore in kakšen način programiranja zahteva. V tem primeru se ravnajte po navodilih svojega oddajnika.