Opis modela
Načrt za ta model je nastal kot eksperiment, s katerim sem želel podkrepiti svoje znanje iz aerodinamike, za katero sem porabil kar nekaj let študija in prevajanja tuje literature. Cilj projekta je bil potrditi nekatere zaključke, predvsem pa sem želel uporabiti obliko, ki odstopa od standardnih oblik letalskih modelov in se s tem izogniti osnovnim pravilom.
Model lovskega letala F-16 je kot nalašč za takšno nalogo. Na pol deltasta krila omogočajo zelo velik razpon hitrosti, rakete na koncu krila pa zmanjšujejo inducirani upor pri minimalni hitrosti in povečujejo učinkovitost eleronov.
Samostojno višinsko krmilo omogoča boljše manevrske lastnosti, odpade pa tudi delta miksanje.
Smerno krmilo je zaradi svoje velike vitkosti neuporabno za krmiljenje smeri, saj je njen učinek podoben kot pri eleronih, ki model nagnejo v vzdolžni osi, v tem primeru celo v nasprotno smer kot je odklonjeno krmilo. Zaradi tega model nima smernega krmila, stabilizator pa vseeno zelo lepo smerno stabilizira model. Poleg tega pa je oblika samega letala tako specifična, da je bil še večji izziv izdelati ta model, čeprav z določenimi poenostavitvami.
Zadal sem si nalogo, da ta razmeroma velik model poganja elektromotor Speed 600 brez reduktorja, ki je lahko dostopen in poceni. Potrebno je bilo zagotoviti primerno hlajenje motorja zato je trup votel, motor pa je dobil svoje mesto na zadnjem delu. Elisa se nahaja zunaj trupa, vrti pa se v nasprotni smeri tako, da model potiska. Tok za eliso je daleč za modelom, tako da ne more prehajati preko krmil in s tem motiti ali pomagati pri vodenju. Vpliv vrtljajev motorja nima učinka na samo letenje, zato je občutek pri letenju tega modela enak, kot bi leteli pravi jet model.
Pri načrtovanju modela je bilo potrebno narediti kar veliko kompromisov glede trdnosti in oblike posameznih delov. Čeprav so vsi aerodinamični izračuni kazali, da je let takšnega modela dokaj na meji izvedljivega, je bilo to še večji razlog, da model zagleda luč sveta in s tem preizkusi teorijo aerodinamike.
Čeprav je model narejen iz poceni materialov je bil zame prvi start kar stresen. Za dokazovanje aerodinamičnih lastnosti je bilo dovolj, da model samo leti. Po prvem startu pa se je izkazalo, da je model odličen letalec, ki zmore tudi nekaj akrobacij. Čeprav je model poganjal ceneni motor Speed 600, je model dosegal kar visoke hitrosti.
Kasneje smo na model namestili brezkrtačni motor AXI 2814, ki ga je poganjalo 10 celic. Pri takem pogonu je bil občutek letenja z modelom zelo podoben letu pravega jet modela. Za akrobacije ni bilo potrebno nobene rezerve hitrosti in višine, saj se je model dvigal pod kotom 45° v nedogled.
Izdelava modela
Čeprav model izgleda dokaj komplicirane gradnje, temu ni tako, saj je potrebno upoštevati samo pravilni vrstni red rezanja stiropora. Za delo potrebujete stiropor gostote 15 kg/m3 in debeline 10 ter 5 cm. Najprej si odrežite vse bloke iz stiropora.
Krilo je sestavljeno iz dveh delov K2 in enega dela K1, ki jih izrežete iz stiropora debeline 5 cm. Prav tako višinski stabilizator, ki je sestavljen iz delov VS1 in VS2. Smerni stabilizator pa iz dveh delov S1 in S2. Trup ima nekoliko več delov od T1 do T6. Dela T1 in T5 izdelate iz enega bloka stiropora debeline 10 cm.
Izstopno šobo T5 lahko zaradi večje trdnosti pri uporabi močnejšega motorja izdelate iz stirodura. Deli T2, T3 in T4 so iz dveh delov, en kos je izrezan iz 10 cm debelega stiropora, drugi pa iz 5 cm. Kabina pa je iz enega kosa stiropora debeline 5 cm.
Iz topolove vezane plošče debeline 3 mm izrežite vse šablone. Robovi šablon naj bodo nekoliko polkrožno obrušeni, da grelna žica lažje teče preko njih. Na šablone si označite tudi vse pozicijske črte po katerih boste grelno žico vodili. Črte niso oštevilčene, saj enkrat potrebujete številčenje v smeri urinega kazalca, drugič pa v nasprotni smeri. Številčenje lahko izvedete v obeh smereh in uporabite dve različni barvi pisala.
Krila in stabilizatorji
Najprej izrežite krila ter višinski in smerni stabilizator. Na načrtu so na vseh robovih označene črke, ki ponazarjajo katera šablona mora biti na tem delu. Na blok postavite najprej spodnje šablone in z žago izrežite spodnjo površino. Dodajte še drugi del šablon, ki določa profil in izrežite še zgornje površine. Zadnji rob poravnajte z ostrim skalpelom, prednji rob in celotno površino pa narahlo obrusite in posesajte, da bo gladka in se bo lepilni trak lepo prijel. Za lažje delo vse dele med seboj zlepite z lepilom za stiropor.
Krilo in stabilizatorja lahko že prekrijete z lepilnim trakom. Prekrivati začnete najprej na spodnji strani in nato še na zgornji. Sredico postavite na ravni mizi v odrezane negative iz stiropora in začnite prekrivati na zadnjem robu. Posamezni trakovi lepilnega traku se med seboj prekrivajo za okoli 5 mm in so vzporedni z zadnjim robom.
Ko je celotna površina prekrita in nalepljeni vsi dekorji, s skalpelom izrežite elerone in krmila na višinskem stabilizatorju. Spodnji rob krmila porežite pod kotom in krmila na spodnji in zgornji strani prilepite s prozornim lepilnim trakom na svoja mesta.
Trup
Najprej izrežite del T4. Oba 10 in 5 cm debela bloka postavite na ravno mizo tako, da bo tanjši blok spodaj. Po sredini narišite središčnico po kateri se boste ravnali pri nastavljanju šablon. Na prednji zgornji rob na obe strani z bucikami pritrdite šabloni za izrez odprtine krila. Šablona ima na prednjem delu utor, skozi katerega vstavite grelno žico in najprej odrežite zgornjo konturo krila nato pa še spodnjo.
Sredico potegnite iz bloka in preverite, ali je kontura pravilna. Če se je kje pojavila napaka, lahko to še enkrat popravite z grelno žico. Ko je utor pravilno izrezan, vstavite sredico nazaj in jo pustite do konca rezanja. Ta sredica bo zagotavljala, da bo grelna žica med rezanje vedno drsela skozi material, ki jo enakomerno hladi. Če sredice ni, bo grelna žica del poti naredila skozi luknjo in se tam bolj segrela, kar je posledica, da rez ne bo enakomeren.
Na enak način naredite tudi utor za višinski stabilizator. Tudi to šablono nastavite na zadnji zgornji rob bloka in ga pritrdite z bucikami. Pokončna črta na šabloni predstavlja konec bloka stiropora, kar zagotavlja vodenje grelne žice pred začetkom rezanja in na koncu. Tudi tu sredico vstavite nazaj na svoje mesto.
Na prednji rob točno na sredini pritrdite šablono N, na zadnji rob pa šablono P. Odrežete najprej zgornjo polovico in nato še spodnjo, da dobite zunanjo obliko trupa. Odstranite tanjši blok stiropora in grelno žico napeljite na notranji rob šablon. Na enak način odrežite tudi notranjost trupa. Ko je zgornji notranji del odrezan, odstranite sredico in na svoje mesto zopet postavite tanjši blok stiropora.
Odrežete še notranjo konturo po tem delu in srednji del trupa je gotov. Ker je ta del zelo preluknjan deluje zelo krhko, vendar naj vas to ne zavede, ker bodo krilo in višinski stabilizator to konstrukcijo zelo ojačili.
Na enak način izrežite še del T3, kjer uporabite šabloni L in M. Ta del je najbolj zamotane oblike, zato je treba biti pazljiv pri rezanju, predvsem pri različni hitrosti rezanja na obeh straneh šablon. V ta namen so različno gosto narisane tudi pozicijske črte na šablonah.
Ko režete prehod v krilo na šabloni M morate upočasniti žico na šabloni L, ko pa začnete rezati ožino na šabloni L pa upočasnite žico na šabloni M. Ko je del gotov, s skalpelom nekoliko skrajšajte notranjo poličko, da boste lahko napeljali kable do motorja.
Izdelava dela T2 je enaka, razlika je le v tem, da je tanjši blok stiropora tokrat postavljen ob stran, uporabite pa šabloni J in K. Da boste lahko izrezali notranjo konturo morate z vročo žico ali kar z okroglo pilo v sredini narediti luknjo, skozi katero boste lahko vstavili grelno žico in tako lahko odrezali še notranjo odprtino.
Prav tako boste morali narediti luknjo v sredini tudi pri delu T5. Tu uporabite šabloni R in S. Nos trupa T1 je poln, zato lahko odrežete le zunanjo konturo. Ker je nos zelo koničen, ima prednji rob majhen radius.
Dele trupa sestavimo v celoto in jih zlepimo med seboj z lepilom za stiropor.
Za pomoč uporabite spodnje negative, ki so ostali od rezanja. Te negative lahko prelepite s samolepilnim trakom, ki vam bodo kasneje služili tudi kot stojalo pri hranjenju modela. Ko se lepilo dobro posuši celoten trup previdno obrusimo, da dobimo gladko površino. Dela T1 in T2 pa obrusimo v lepo polkrožno obliko. Z žago odrežemo še rob, na katerem bo pritrjena kabina, ki jo odrežete iz bloka stiropora debeline 5 cm.
S šablonami za kabino najprej odrežete obliko v tlorisu in narisu, okroglino pa naredite s šablono, ki jo naredite iz vezane plošče in nanjo pritrdite polkrožno oblikovano jekleno žico debeline 1 mm. S to šablono preprosto posnamete rob in celotno kabino obrusite. Na trupu v ležišču, kjer kabina leži s skalpelom povečajte odprtino, skozi katero boste imeli dostop do sprejemnika in akumulatorja.
V tako narejen trup lahko sedaj vstavite krilo in višinski stabilizator in pričnete s prekrivanjem. Zaradi okroglin na prednjem delu trupa je najbolje uporabiti tanjše trakove lepilnega traku, da se preveč ne mečka. Ko je trup s krili in višinskim stabilizatorjem prekrit, na svoje mesto postavite še smerni stabilizator in ga prilepite s kosi lepilnega traku. Na delu S2, kjer nalega na trup, je smiselno obrusiti majhen radius, da lepše sede na trup.
Raketi izrežite iz stiropora 3x3x30 cm, radius pa posnemite z enako šablono kot pri kabini, le da žico ukrivite v manjši radius. Prednjo in zadnjo konico oblikujte s skalpelom in obrusite z brusnim papirjem, stabilizatorje pa izrežite kar iz kartona, ki jih prelepite s samolepilnim trakom. Zadnjo konico z olfa nožem križno prerežite in v te utore vstavite stabilizatorje. Rakete z lepilnim trakom prilepite na konce krila in pazite, da ne bodo ovirali premikanja eleronov.
Komande
Za upravljanje uporabite tri servomehanizme, ki so lahko tudi standardne velikosti ali nekoliko manjši. Na spodnjem delu krila naredite dva utora, v katera z lepilnim trakom pritrdite servomehanizma za elerone. V stiropor zarežite utor in vanj potisnite kabel, ter ga po najkrajši poti speljite v trup.
Zaradi dolžine kablov boste morali uporabiti podaljške. Iz aluminijaste pločevine debeline 1 mm narežite trakove širine okoli 1 cm in dolžine okoli 5 cm. Na koncu zvrtajte luknjo premera 1,5 mm in jo ukrivite pod pravim kotom. Te ročice kar z lepilnim trakom pritrdite na elerone in naredite še povezavo s servomehanizmom.
Na enak način naredite še povezavo na višinskem stabilizatorju, vendar samo na eni strani. Oba višinska krmila sta povezana z jekleno žico premera 2 mm, ki jo ukrivite v obliki kvadratne črke U. To žico speljite skozi dve cevki, ki ju z lepilnim trakom prilepite na trup, žico pa prav tako z lepilnim trakom prilepite na notranji rob višinskih krmil. Sprejemnik se nahaja v kabini, da je lahko dostopen in ga z ježkom pritrdite ob notranjo steno.
Motor
Iz topolove vezane plošče debeline 6 mm izrežite rebro nosilca motorja, ki ga z lepilnim trakom prilepite na zadnji rob dela T5. Iz letalske vezane plošče debeline 4 mm, pa izrežite še nosilec motorja s hladilnimi odprtinami.
Pri uporabi motorja Speed 600, je to rebro lahko iz topolove vezane plošče, če pa boste uporabili močnejši motor, uporabite raje letalsko vezano ploščo. S štirimi lesnimi vijaki nosilec motorja preprosto privijete na rebro nosilca. Regulator vrtljajev naj bo čim bliže motorja in se nahaja na notranjem delu višinskega stabilizatorja. Povezava do akumulatorja, ki se nahaja v nosu trupa je nekoliko daljša, zato uporabite primerno debele žice.
Za pogon motorja Speed 600, sem uporabil akumulator z osmimi celicami in 2400 mAh. Zaradi velike mase motorja je za pravilno lego težišča akumulator postavljen čisto spredaj v nosu. Če pa boste uporabili brezkrtačni motor, ki je veliko lažji, pa bo akumulator postavljen bolj nazaj. V ta namen služi notranja polička v delu T3.
Letenje
Letenje z modelom se je izkazalo za zelo nezahtevno in ga lahko vodijo celo začetniki, ki že obvladajo letenje z jadralnim modelom. Model vržemo iz roke, kot jadralni model, krila pa zelo hitro »primejo«, tako, da vzlet sploh ni problematičen. Zaradi zelo nazaj pomaknjenega motorja ni bojazni, da nas udari vrteča se elisa, zato lahko model startamo tudi s prižganim motorjem.
Model zelo dobro jadra in je bil preizkušen kot jadralni model na pobočju. Modelu sem odstranil pogon in težki akumulator zamenjal za lažjega. Pri zmernem dviganju na pobočju, je model zelo dobro pobiral termiko in pri preletih dosegal kar lepe hitrosti.
Še namig za tiste, ki bi radi naredili bolj ličen model, kot pa prekrit s samolepilnim trakom. Lahko uporabite tudi pak papir, ki ga z belim mizarskim lepilom prilepite na površino modela. Ta papir lahko kasneje lakirate in brusite. Na koncu pa cel model prebarvate v pravih barvah z detajli, ki bodo modelu pričarali pravo sliko.
