F3 – radijsko vodeni modeli
Vsebina
F3A – motorni akrobatski modeli
Model letala je aerodinamično krmiljen s pomočjo krmilnih površin po smeri, višini in nagibu s strani tekmovalca, ki stoji na tleh in model krmili s postajo za daljinsko vodenje.
Maksimalni razpon kril zanša 200 cm
Maksimalna dolžina znaša 200 cm
Maksimalna teža modela brez goriva znaša 5 kg.
Vrsta in kubikaža motorja je lahko poljubna ob upoštevanju naslednjih omejitev:
– ne sme se uporabiti trdih ali plinskih goriv in utekočinjenih plinov,
– v primeru elektro motorja je lahko maksimalna napetost akumulatorja 42V DC.
Nivo hrupnosti ne sme preseči 94dB na oddaljenosti 3 m od modela postavljenega na trdna tla pri polnem plinu. Meritev se izvede v razdalji 3 m 90 stopinj pravokotno na os modela v smeri vetra in z desne strani modela. Mikrofon se postavi 30 cm nad tlemi v liniji z motorjem. Meritev se opravi pred vsakim vzletom. Če model stoji na travnati površini je dovoljen nivo hrupa 92 dB.
Uporaba vseh vrst avto-pilotov je prepovedana. Prepovedana je uporaba vprogramiranih krmilnih funkcij, če te vsebujejo časovnike.
Dovoljeno:
* funkcije (npr: D/R, expo…), ki jih pilot ročno preklaplja,
* mešalniki, če jih pilot ročno preklaplja,
* ostale funkcije, če jih pilot ročno preklaplja.
Ni dovoljeno:
* časovno kontrolirane funkcije pri katerih pilot izvede samo začetni ukaz (npr: tipka za dinamični valjček s programiranim časom ustavitve itd),
* predprogramirane funkcije, ki izvedejo serijo ukazov,
* avto-piloti za izravnavo kril,
* vsak tip sistema za razpoznavo govora,
* vsak tip samoučečega se sistema.
Pomočnik je lahko vodja ekipe, drug tekmovalec ali oseba organizatorja. Vsak pilot ima lahko dva pomočnika. Oba sta lahko prisotna pri zagonu motorja. Pri prenosu modela na vzletno-pristajalne steze lahko sodeluje en pomočnik. Med letom lahko sodeluje en pomočnik.
Tekmovalci imajo pravico do enakega števila letov. Štejejo se samo kompletno izvedene serije.
Kot poizkus se šteje napoved organizatorja o dovolitvi leta.
Če se motor modela ne zažene v 3 minutah mora tekmovalec narediti prostor za naslednjega tekmovalca. Če se motor ustavi po začetku vzleta a pred odlepitvijo modela od tal, se lahko motor ponovno zažene znotraj časa 3 minut.
Vsak tekmovalec ima na voljo en poizkus na serijo.
Poizkus se lahko ponovi samo po dovoljenju vodje tekmovanja, ki dovoljenje izda v naslednjih primerih:
– model ne vzleti zaradi polmerskih motenj, ki niso pod vplivom tekmovalca,
– let je prekinjen zaradi motnje, ki ni pod vplivom tekmovalca. V tem primeru lahko tekmovalec ponovi let od točke kjer se je prekinil dalje in se točkujejo samo preostale in prekinjena figura.
Kot uradni let se šteje poizkus ne glede na rezultat.
Vsako akrobatsko figuro ocenijo sodniki s celoštevilčno oceno od 0 do 10. Ocena 10 je najboljša možna ocena. Ocene se pomnožijo s težavnostnim koeficientom figure. Nedokončana figura se oceni z oceno 0. Figure morajo biti izvedene na mestu dobre vidljivosti. Če sodnik kake figure zaradi okoliščin, ki jih ni povzročil tekmovalec, ni mogel videti to označi z N.V ("Nisem Videl"). V tem primeru za to figuro dobi tekmovalec povprečno oceno ostalih sodnikov.
Sredinske figure morajo biti izvedene na sredini letalnega območja. Robne figure pa ne smejo preseči linije 60 stopinj levo in desno od linije centra. Vertikalna višina ne sme preseči 60 stopinj. Program mora biti izveden na liniji leta približno 150 m od stojišča pilota. Nespoštovanje meja letalnega območja sodniki kaznujejo individualno z odvzemom točk glede na velikost kršitve roba letalnega območja. Letalno področje mora biti označeno z belima 4 m visokima palicama premera 100 mm postavljenima na 60 stopinjskih robnih linijah približno 150 m od stojišča tekmovalca. Na palicah naj bodo montirane kontrastne zastavice ali trakovi. V dolžini 50 m naj bodo na robnih linijah in sredinski liniji talne bele oznake. Zvočni toni za prelet linij se ne smejo uporabljati.
Sodniki sedijo do 10 m za stojiščem tekmovalca v trikotniku, ki ga tvorijo podaljški stranic letalnega območja.
Ob zaključku uradnega leta sodniki individualno ocenijo hrupnost med letom. Če večina sodnikov meni, da je model prehrupen se tekmovalcu odvzame 10 točk s strani vsakega sodnika.
Če model po mnenju sodnikov leti nesigurno ali na nevaren način, lahko odredijo pristanek modela.
Vsak tekmovalec ima na voljo 4 lete. Točke se normalizirajo na oceno 1000, ki jo dobi najboljši tekmovalec te serije.
Tekmovalec mora biti pozvan na štart vsaj 5 minut pred začetkom uradnega leta.
Figure je potrebno izvajati tokom neprekinjenega leta v vrstnem redu kot so navedene. Tekmovalec lahko figuro izvede samo enkrat, ponovitve niso dopustne. Tekmovalec ima na voljo 3 minute za zagon motorja in dodatno 10 minut za izvedbo programa.
Model mora vzleteti in pristati brez pomoči. Metanje z roko ni dovoljeno. Če med letom z modela odpade kak del se točkovanje ta trenutek prekine in model mora takoj pristati.
Polet je končan, ko model pristane. Točkovanje se prekine po poteku 10 minut.
F3B – jadralni modeli (3 discipline)
Ta kategorija je bila vpeljana že dolgo nazaj in zajema radijsko vodene jadralne modele. Danes se je ta kategorija razvila v več različnih kategorij.
Piloti letijo v treh različnih disciplinah; trajanje, preleti in hitrost. Pri disciplini trajanje je naloga leteti točno 10 minut in pristati čim bliže točki označeni na zemlji. Pri preletih ima pilot časa 4 minute in v tem času mora čim večkrat preleteti razdaljo 150 metrov v obe smeri. V disciplini hitrost mora pilot štiri krat preleteti razdaljo s čim večjo hitrostjo.
Za startanje modelov z visokim startom se uporabljajo električni vitli.
Modeli imajo značilno obliko, strimani morajo biti za najmanjše propadanje, ostre zavoje in večje hitrosti. Model mora biti aerodinamično čist in trden, da zdrži velike obremenitve pri startu in velikih hitrostih, ki so blizu 200 km/h.
F3C – helikopterji
V tej disciplini tekmujejo radijsko vodeni helikopterji. Pilot mora obvladati lebdenje in akrobacije. Vsak manever mora biti izveden z visoko natančnostjo in spretnostjo ne glede na vremenske vplive.
Model helikopterja ne sme biti težji od 6kg, največja površina vrtečega glavnega rotorja pa ne sme presegati 250 dm2. Za pogon se uporablja motor z notranjim zgorevanjem z največjo prostornino 15 ccm ali pa elektromotor z najvišjo napetostjo napajanja 42 V. Zvok motorja mora biti toliko dušen, da ne preglasi šumenja rotorja.
Za vodenje mora imeti model krmiljen plin motorja, ciklično spreminjanje koraka glavnega rotorja, kolektivni korak rotorja in korak na repnem rotorju. Le s temi komandami je model vodljiv za vse manevre v tej disciplini.
Program A je najlažji, sledita pa mu težja programa B in C. Vsak program vsebuje tri figure lebdenja, ki se izvajajo pred sodniki nad označenim prostorom. Lebdenje se izvaja 15 metrov stran od sodnikov. Akrobacije se izvajajo v navideznem oknu, ki se nahaja 60 stopinj levo in desno od sredinske črte ter 60 stopinj navzgor. Tipično pilot leti v liniji, ki je pravokotna na sodnike in od njih oddaljena 100 metrov. Po vsaki izvedeni akrobaciji mora model prečkati središčno črto. Akrobacije so povezane med sabo. Pilot, ki preleti navidezno okno dobi kazenske točke, ki so odvisne od tega, za koliko je modelar prekršil dimenzije navideznega okna.
Sodniki ocenjujejo vsako akrobacijo posebej na seznam s točkami od 0 do 10. Natančnost ocenjevanja je na 0,5 točke. Sodniki ocenjujejo po štirih kriterijih: natančnost, lahkotnost, eleganca in pozicija opravljene figure v navideznem oknu. Za razne napake sodniki odštevajo točke.
Vsak tekmovalec leti štiri turnuse, od katerih se štejejo trije najboljši.
Nastopijo lahko tudi skupine, v kateri so trije tekmovalci, ki predstavljajo svojo državo. Skupinski rezultat je vsota točk vsakega posameznega tekmovalca v skupini.
Najboljših 15 tekmovalcev se na koncu udeleži še fly-offa, v katerem se lahko določi šampijona.
F3D – motorni modeli za tekmovanja okoli balonov
F3E – radijsko vodeni modeli na električni pogon
F3F – jadralni modeli za jadranje na pobočju
V tej kategoriji se tekmuje z radijsko vodenimi jadralnimi modeli na pobočju,kjer izkoriščajo pobočni vzgornik. V disciplini hitrost poskuša pilot preleteti 1000 m v čim krajšem času. Razdalja je razdeljena na 10 letov po 100 metrov. Piloti morajo preleteti vsaj 4 runde, da se lahko določi zmagovalca. Ta razred je preveč odvisen od terena letenja, zato ne morebiti organiziran kot svetovno prvenstvo.
F3G – jadralni modeli s pomožnim motorjem z notranjim zgorevanjem
F3H – jadralni modeli na ravnini
V tej disciplini tekmujejo jadralni modeli na ravnini. Naloga pilotov je, da z modelom letijo od točke A do točke B itd. in to v čim krajšem času. Vodja tekmovanja mora določiti smer letenja, da ne pride do razlik. Tudi ta disciplina je preveč vezana na okolje letenja, zato se ne tekmuje v svetovnem merilu.
F3I – jadralni modeli v aerovleki
V tem razredu tekmujejo radijsko vodeni jadralni modeli, ki ji na višino 200 metrov potegne vlečni model v aerozapregi. Vlečni model mora priskrbeti organizator tekmovanja. Tekmuje se v dveh disciplinah preleti in hitrost. Pri preletih ima pilot časa 4 minute in v tem času mora čim večkrat preleteti razdaljo 150 metrov v obe smeri. V disciplini hitrost mora pilot štiri krat preleteti razdaljo s čim večjo hitrostjo.
To tekmovanje nima značaja svetovnega tekmovanja.
F3J – termični jadralni modeli
Ta kategorija je zelo popularna saj vsebuje samo eno disciplino s preprostimi pravili. Tekmovalci poskušajo obdržati model v zraku 10 minut in v tem času tudi pristati čim bližje točki na zemlji. Operativnega časa 10 minut model ne sme preseči v zraku.
Modeli poletajo s pomočjo visokega starta s 150 metrov dolgo vrvico. S pomočjo prirejenega škripca dva pomočnika vlečeta eno vrvico.
Piloti so razdeljeni v skupine, vsaka skupina pa leti samostojno. Najboljši piloti letijo v samostojni zadnji skupini ali Fly-offu, kjer se določi zmagovalec.
F3K (HLG – Hand Lounched Gliders) – iz roke startani radijsko vodeni jadralni modeli
V tej kategoriji tekmovalci uporabljajo razmeroma majhne radijsko vodene jadrale modele, ki imajo največji razpon 150 cm. Model starta pilot sam ročno. V zadnjih letih so modelarji razvili poseben sistem lansiranja modelov, ki spominja na met diska.
Organizator mora priskrbeti vrstni red tekmovalcev. V osnovi se zahteva določeno število kratkotrajnih letov v vsakem turnusu. Pilot mora čim hitreje model spraviti v zrak in ostati v zraku čim dlje.
Pravila zato kategorijo se lahko priredijo, zato se je treba pred tekmo dodobra seznaniti z lokalnimi pravili, ki jih določi organizator tekmovanja.
