Extra 300 L
Extra 300 L

Opis

Model akrobatskega letala Extra 300 L je primeren za trenažno šolanje modelarja začetnika, ki že dobro obvlada visokokrilni začetniški model. Primeren je za uvajanje v akrobatsko letenje, saj dovoljuje tudi manjše napake. Čeprav lahko izvaja vse akrobatske figure pa le te niso takšne, kot jih zmore za to primeren model. Ker je dokaj nevtralno stabilen je torej zelo primeren za nadaljevanje šolanja na nizkokrilnih modelih.

Extra 300 L
Extra 300 L

Model poganja motor od 6,5 do 8 ccm, njegova masa pa je 2300 g. Za krmiljenje potrebujete 5 servomotorjev in sicer za višino, smer, plin in dva za nagib. Posebnost modela je tehnična rešitev vpetja pogonskega agregata. Motor in rezervoar s pripadajočimi deli ter pokrov motorja so pritrjeni na prvo rebro, ki je nato s štirimi vijaki pritrjeno na trup. Takšna rešitev omogoča enostavno vzdrževanje in nastavljanje nagiba motorja.

Trup

Gradnja trupa je dokaj enostavna. Na ravni šablonski deski pričnemo sestavljati najprej obe stranici trupa. Iz balse debeline 3 mm izrežite dva popolnoma enaka dela T28, ki potekata od vrha smrekovih letvic T18 in T19 in do spodnje oplate.

Načrt za model
Načrt za model

Balso z bucikami pritrdite na desko in nanjo prilepite smrekove letvice 5×5 mm (T18, T19 in T25). Iz topolove vezane plošče debeline 3 mm izrežite dva popolnoma enaka dela T14 in ju prav tako nalepite na balso. V vezani plošči izrežite okrogle odprtine za zmanjšanje teže. Iz balsinih letvic 5×5 mm ojačite zadnji del, kot je prikazan na načrtu.

Notranjost trupa
Notranjost trupa

Na eni polovici na svoje mesto prilepite dva kosa T29 iz 5 mm balse, ki bosta kasneje delovala kot mizica in ojačitev višinskega stabilizatorja. Iz debelejše balse na to polovico prilepite še zadnjo letvico trapezne oblike. Iz vezane plošče izrežite vsa rebra in vso škatlo zlepite med seboj tako, da bo zgornji ravni del škatle na šablonski deski. Na ta način se boste izognili morebitni zvitosti trupa. Spodnjo stran trupa lahko že zaprete z balso 3 mm, sprednji del za motorjem pa z balso 5 mm, ter vezano ploščo na delu, kjer je podvozje.

Spoj, kjer bodo prišli vijaki za podvozje, ojačite s trdo balso, še bolje pa je spoj ojačiti z nekaj trakovi steklene tkanine in epoksi smole. Ker je zgornji del trupa še odprt lahko prilepite še distančnike in mizico za pritrditev krila. Iz balse 4 in 5 mm izrežite vsa zgornja polkrožna rebra in jih prilepite na svoja mesta.

Pri rebrih za kabino pazite na razdaljo, da bodo letvice in oplata lepo nalegale na površino reber. Balsine letvice 5×5 mm prilepite v utore in spoje lepo obrusite. Med rebra za kabino prilepite krajše kose letvic tako, da bo ostal utor globine 1,5 mm, kamor boste kasneje prilepili oplato iz balse 1,5 mm. Za oplato uporabite mehkejšo balso, ki jo lepo ukrojite po meri.

Zunanjo stran oblepite s širokim lepilnim trakom, notranjo stran pa celo premažite z belim mizarskim lepilom. Balsa se bo napila lepila in postala mehkejša, lepilni trak pa bo preprečil, da bi balsa počila. Ko se bo lepilo posušilo, bo še dodatno utrdilo oplato, prirastek na teži zaradi izhlapele vode pa bo minimalen. Ko se lepilo dobro posuši je potrebno celotno površino še temeljito obrusiti in zaobliti spodnje robove.

Montaža pogona
Montaža pogona

Prednje rebro, kamor je pritrjen motor in rezervoar, je sestavljen iz dveh delov T1 in T2. Med seboj jih zlepite, da dobite debelejše dele rebra, kjer bo pritrjen pokrov motorja in okrogle letvice za pritrditev rezervoarja.

Vstavljanje na trup
Vstavljanje na trup
Zmontiran pogon
Zmontiran pogon

Skozi oba rebra izvrtajte luknje in vlepite dve smrekovi ali bukovi okrogli paličici za rezervoar. Celotno rebro nato s štirimi vijaki M4x30 pritrdite na trup. Rezervoar potisnite v odprtino v rebru in ga z dvema gumicama učvrstite na obe okrogli letvici.

Kabino potegnite iz prozorne plastike ali pa jo oblikujte iz stirodura in prekrijte s tanko stekleno tkanino. Zaradi majhne velikosti je možna izdelava tudi iz plastične steklenice.

Izgotovljen pokrov motorja
Izgotovljen pokrov motorja

Podvozje naredite iz durala debeline 2 mm ali iz laminata. Izdelava takšnega podvozja je že bila objavljena v reviji. Zadnje kolo je vodljivo preko smernega stabilizatorja. Lahko uporabite kupljenega ali pa ga izdelate sami iz jeklene žice debeline 1,5 mm, trikotnika vezane plošče in cevke, ki jo prilepite nanj ter ojačite s steklenimi vlakni.

Detajl repnih komand
Detajl repnih komand

Stabilizatorji

Smerni in višinski stabilizator sestavite na šablonski deski iz balse debeline 8 mm. Višinski stabilizator ima na premičnem delu v sredini vlepljeno smrekovo letvico 10 x 8 mm, ki povezuje obe polovici. Premični del na koncu obrusite nekoliko konično tako, da bo zadnji rob debel okoli 4 mm.

Smerni stabilizator pravokotno prilepite na trup in ga iz obeh strani obložite z balso, ki jo lepo polkrožno obrusite, da se prilega na trup. Višinski stabilizator prilepite v zato pripravljen utor na trupu in preverite pravokotnost na smerni stabilizator in vzporednost na krilo.

Krilo

Krilo je izdelano v sendvič izvedbi s stiroporno sredico, lahko pa naredite tudi klasično krilo iz reber, vendar je potrebno zato zrisati vsa rebra. Uporabite stiropor z maso 15kg/m3, debeline 10 cm. Iz tanke vezane plošče ali pertinaksa izrežite obe šabloni. S termično žago izrežite dve polovici krila v obliki tlorisa in nato režite najprej spodnjo konturo profila, dodajte šablonsko rebro in nadaljujte še z zgornjo konturo. Obe polovici zlepite skupaj z lepilom za stiropor.

Pripravite oplato iz balse 1,5 mm, ki jo spojite iz več trakov in na zunanji strani zlepite s širokim lepilnim trakom. Pazite, da ne bo reže med trakovi. Izdelajte štiri oplate, ki se v sredini stikajo. S skalpelom ali še bolje z vročo žico naredite utor za kabel in ga že takoj vstavite vanjo. Utor naj bo toliko globok, da je vrh kabla vsaj 2 mm pod vrhom stiropora. To onemogoča, da na kabel pride lepilo in je le tega kasneje možno tudi zamenjati.

Oplate v spoju lepo obrusite, da se tesno prilegajo in že lahko pričnete z lepljenjem. Notranjo stran oplate namažite z epoksi smolo, na sredini, kjer se dve oplati stikata pa prepojite stekleno tkanino 140g/m2, širine 20 cm in dolžine čez celo širino krila. Tkanje tkanine naj poteka diagonalno.

Tako prepojene oplate položite na stiroporno sredico in vse skupaj pokrijte z negativi, ki so ostali pri rezanju. Ta blok utrdite z lepilnim trakom, da se oplate ne bodo premikale in vse skupaj položite na ravno desko in dobro obtežite ali vakuumirate. Pri obteževanju morate na zgornjo stran položiti še eno ravno desko, ki bo enakomerneje razporedila pritisk po celi površini.

Po 24 urnem sušenju krila, najprej obrusite prednji rob in uške na koncu. Zadnji rob z obličem skrajšajte toliko, da bo tloris krila enak kot je na načrtu. Prednji rob in uške oblepite z balso 10×25 mm in ju utrdite z lepilnimi trakovi.

Sledi brušenje površine. Brusite z brusnim papirjem zrnatosti 150 in sicer diagonalno na dolžino krila ter od prednjega do zadnjega robu. Brusite počasi in z roko sledite obliki krila. Oblikovanje prednjega dela krila naredite najprej na grobo z modelarskim obličem ter kasneje še z brusnim papirjem. Najbolje je uporabiti negativno šablono iz tršega kartona, da rob ne bo preveč koničast ali oglat. Od prednjega roba je najbolj odvisno obnašanje modela v zraku, še posebej pri minimalni hitrosti letenja.

Na koncu površino obrusite še s finim papirjem in izrežite elerone. Stranske robove eleronov in utora v krilu oblepite s tanko vezano ploščo, da bo rob trdnejši. Pregibni spoj pa lahko prekrijete z balso.

Prekrivanje

Krila prekrivate s folijo najprej na spodnji strani in šele nato na zgornji. Če boste pregib eleronov naredili kar s folijo, morate najprej prekriti spodnji spoj, zgornjega pa začasno fiksirate z lepilnim trakom. Ko prekrivate zgornjo stran, lepilne trakove odstranite in prekrijete tudi pregib. Stabilizatorje je najlažje prekriti ko so še razstavljeni. Zato je najbolje le te najprej prekriti in šele nato prilepiti na trup. Pazite le, da del, kjer bo lepilo ne prekrijete s folijo.

Montaža in trimanje

V trupu izdelajte mizico za servomotorje in vse krmilne površine povežite. Najbolje je uporabiti toge smrekove letvice 6×6 mm, ki se na obeh straneh nadaljujejo z jekleno žico debeline 1,5 mm. Edino za plin lahko uporabite bovden, ki ga zataknete za gumo, na katero je pritrjen rezervoar, prilepite pa ga na mestu, kjer poteka skozi prvo rebro.

Servomotorja za nagib se nahajata v krilu, zato je potrebno posvetiti veliko pozornosti spajkanju kablov. Na servomotorju odščipnete kabel v dolžini 3 cm od njega in ga prilotate na kabel v krilu. Ostali del kabla pa prilotate na drugi konec. Sprejemnik se nahaja med servomotorji in rezervoarjem, zavit v peno. Akumulator pa vstavite pod rezervoar in ga prav tako obložite s peno.

Višinski stabilizator ima hod +/- 15 mm, smerni pa +/- 25 mm. Nagib ne potrebuje diferencialnega krmiljenja, eleroni pa imajo hod +/- 5 do 8 mm. Težišče s praznim rezervoarjem se nahaja na razdalji od 75 do 85 mm od prednjega roba krila v korenu.

Letenje

Model je zmožen izvajati vse akrobacije, vendar pa nekatere niso možne brez spremenjenega težišča. Prve polete naredite s težiščem v čim bolj sprednji legi in ga na svoje zmožnosti počasi pomikajte nazaj. To je najbolje izvajati s premikanjem akumulatorja. Lahko se celo zgodi, da boste morali zamenjati lego sprejemnika in akumulatorja. Za izvajanje leta na nož mora biti težišče pomaknjeno zelo nazaj.

Pri prvih poletih, kjer se zaradi varnosti težišče nahaja zelo spredaj, se lahko zgodi, da je smerni stabilizator premalo učinkovit. Namesto zavoja v levo se model nagne v desno. To je posledica sprednje lege težišča, ki zagotavlja modelu veliko smerno stabilnost, zato je moment smernega stabilizatorja premalo zmogljiv. Pri tako postavljenem težišču je pristajanje nekoliko težje, saj model leti z večjo minimalno hitrostjo. S premikanjem težišča nazaj ti efekti počasi izginejo in model postane zelo pohleven in ubogljiv.

Objave iz iste kategorije: