Cessna iz stiropora
Dolgo sem razmišljal s kakšnim projektom bi lahko zaposlil male modelarje na modelarskem krožku in jim poleg lesene gradnje iz reber približal še kakšno drugo tehniko obdelave gradiv. Ker otroci v osnovnih šolah večinoma še nimajo naprav za radijsko vodenje, je bila ideja izdelati prostoleteči model, ki bi bil poceni in iz lahko dostopnih gradiv. Ker pa male nadebudneže privlači predvsem oblika modela, ki je čim bolj podobna pravemu letalu, je nastala ideja za visokokrilni model iz stiropora, ki je prelepljen s samolepilnim trakom.
Na koncu je bilo izdelano kar veliko prostoletečih modelov, ki so se odlično izkazali in padla je ideja o vgraditvi RV naprave. Model poganja elektromotor Speed 400, vodljiv pa je po višini, nagibu in vrtljajih motorja. Za predelavo iz prostoletečega modela je potrebna le dobra urica dela.
Tudi tu se je model izkazal za odličnega letalca, ki dopušča tudi grobe napake začetnika pri vodenju. Strmoglavljenje modela, kar se pri prvih startih zelo pogosto zgodi, ne predstavlja nobenega problema, le v žepu moramo vedno nositi zvitek lepilnega traku, ki čudežno popravi posledice še tako grobih pristankov.
Za delo s stiroporjem potrebujemo žago za stiropor. Kdor si je izdelal to priročno orodje, je skrajni čas, da ga preizkusi. Model katerega načrt je pred vami, je kot nalašč za prve poskuse rezanja.
Poleg žage potrebujemo še ploščo stiropora debeline 5 cm, gostote 15kg/m3 in zvitek širokega lepilnega traku poljubne barve.
Najprej si iz vezane plošče ali tankega mediapana izrežemo šablone. Potrebujemo dve enaki šabloni silhuete trupa in šablone za rezanje profila na krilu. Obliko trupa si narišite v naravni velikosti po dimenzijah, ki so podane na načrtu. Šablone za rezanje profila pa so že narisane v naravni velikosti in jih samo prekopirate.
Za oblikovanje robov potrebujete še šablone, ki jih prav tako naredite iz vezane plošče ali mediapana. V te šablone zvrtajte luknje in vanje privijte vijake M4x10 s podložkami. Iz jeklene žice 0,8 mm ukrivite obliko, ki je podana na načrtu in bo omogočala enostavno oblikovanje robov.
To žico vstavite pod podložke in privijte vijake.
Na stiroporno jedro si narišite obliko kril, trupa in stabilizatorja. Z žago najprej razrežite bloke in nadaljujte z rezanjem kril. Stiroporno jedro postavite na ravno mizo in ga enakomerno obtežite po vsej površini. Na obe strani z bucikami pritrdite spodnje šablone profila in odrežite spodnjo konturo krila. Pritrdite zgornji šabloni in odrežite še zgornjo stran. Ko ste odrezali oba krila, površino gladko obrusite in popravite prednji rob, ki mora biti enakomerno zaobljen. Oba krila sestavite nazaj v blok in pritrdite šabloni za rezanje kota, ki omogoča V-lom krila.
Šablone za silhueto trupa z bucikami pritrdite na blok stiropora in sicer tako, da sta obe vzporedni med seboj. Pomagate si tako, da spodnjo konturo šablone in nos trupa nastavite na rob stiropora. Z žago odrežite celotno konturo in odstranite šablone. S šablono za rezanje okroglih robov na trupu posnemite vse robove, razen tam, kjer na trup nalega krilo in višinski stabilizator. Z brusnim papirjem lepo obrusite vse površine in s šablono za rezanje utora pod krilom odrežite trikotni utor.
Za stabilizatorje si morate pripraviti stiropor debeline 1 cm. Na mizo vzporedno postavite dve leseni letvi debeline 1 cm in ju z dvostranskim lepilnim trakom fiksirajte. Med letvi postavite blok stiropora in ga obtežite. Z žago počasi drsite po letvah in na koncu dobite ploščo stiropora debeline 1 cm.
Za višinski stabilizator odrežite pravokotnik dimenzij 120×420 mm. Obliko smernega stabilizatorja si narišite na enako debel kos stiropora in ga odrežite kar z olfa nožem. S šablono za rezanje okroglih robov odrežite vse robove na višinskem stabilizatorju, na smernem pa vse razen tistega, ki nalega na trup. Robove in površino lepo obrusite in posesajte ali spihajte prah.
Sestavni deli so tako gotovi, zato jih lahko pričnemo prekrivati z lepilnim trakom. Krila prekrivamo vsako polovico posebej in ju šele na koncu spojimo v eno celoto pod pravim V-lomom. Prekrivamo najprej spodaj od prednjega roba nazaj in sicer tako, da se vsak sloj lepilnega traku prekriva s prejšnim za 1 cm.
Za lažje delo, krilo postavimo v njegov negativ, ki nam je ostal od rezanja. Krilo se rahlo upogne v smeri prekrivanja, toda to bo izginilo, ko boste prekrili še zgornjo stran. Obe polovici spojite skupaj s kosi lepilnega traku, pred leplenjem pa naj vam pomočnik obe polovici tesno stisne skupaj pod pravim kotom. Od tega, kako tesno prilepite obe polovici skupaj je na koncu odvisna trdnost kril.
Na spodnji strani ta spoj ojačite še z vzdolžnimi trakovi, medtem, ko je na zgornji strani dovolj le en trak, vzporeden s trupom. Na enak način prekrijete tudi stabilizatorje. Trup prekrijete najprej po robovih in šele nato vsako stran posebej.
Na koncu, ko je cel model prekrit z enotno barvo, lahko z drugimi barvami lepilnega traku naredite še okrasne črte in kabino. Okna kabine lahko naredite tudi iz samolepilne folije, ki jo odrežete po oblikah, ki so podane na načrtu. Na koncu s kosi lepilnega traku spojite med seboj še vse sestavne dele in model je gotov.
Mogoče se bo komu zdela gradnja samo z uporabo lepilnega traku premalo trdna. Naj vas ne skrbi, model z radijsko vodenimi komponentami brez težave prenese še tako oster luping.
Prostoleteči model je potrebno le še pravilno obtežiti. Težišče se nahaja 48 mm od prednjega roba krila, utež pa za začetek prilepite na trup kar z lepilnim trakom. Po poskusnih poletih, ko je težišče na pravem mestu, pa utež vlepite v nos trupa, kamor prej z olfa nožem izrežete utor.
Spuščanje modela je enako kot smo navajeni pri vseh prostoletečih modelih. Model primemo v roko nad glavo v vodoravni legi ali rahlo spuščenem nosu navzdol. Postavimo se proti vetru in ga rahlo sunemo naprej. Sunek ne sme biti premočan. Hitrost modela, ki jo določimo z metom naj bo enaka, s katero model leti. Če je začetna hitrost prevelika, bo model dvignil nos, se povzpel, izgubil hitrost in strmo pristal na tleh. Mogoče bo potrebno nekaj vaje.
Predelava prostoletečega modela v radijsko vodenega je preprosta. Na krilih z olfa nožem izrežite krilca, ki potekajo od trupa do konca krila in so globine 30 mm. Na spodnjem koncu na krilcu odrežite rob pod kotom in vse skupaj prelepite z lepilnim trakom. Krilce mora biti lepo gibljivo.
Na oba krilca prilepite trak iz aluminija, ki ga na enem kocu ukrivite navzgor in zvrtate luknjo za povezavo s servomotorjem. Te ročice morajo biti čim bliže trupa, saj se servomotor za nagib nahaja pod krilom v trupu.
Višinski stabilizator na enak način prerežete 30 mm od zadnjega roba. Prav tako posnamete rob pod kotom in ga gibljivo zlepite nazaj. Iz aluminijastega traku naredite ročico in jo prilepite na krmilo. Dolžina trupa se za to dolžino skrajša, da se višinsko krmilo lahko nagiba tudi navzdol. Smerni stabilizator ni vodljiv, saj pri tako majhnem modelu ni potrebe. Potrebno ga je le premakniti za 30 mm naprej.
Poseg v trupu je malo večji. Nos trupa odrežite in v sredini izdolbite luknjo za motor. Luknja mora biti nekoliko večja kot je premer motorja, na zadnji strani pa z olfa nožem izrežite dve odprtini, skozi kateri bo odtekal zrak za hlajenje motorja in napajalne žice.
Z lepilnim trakom pritrdite prednje rebro iz vezane plošče, na katero ste prej pritrdili elektromotor. Pod krilom v trup izdolbite prostor za servomotor nagiba in sprejemnik. Vdolbina za servomotor nagiba naj bo takšna, da servomotor na trdo vstavimo vanj in ga ni potrebno lepiti.
Ob strani izrežite dva utora, skozi katera bosta potekali povezavi na krilca. Če se vam zdi način, da je servomotor za nagib skrit v trupu preveč zamotan, lahko servomotor prilepite kar na vrh krila. Funkcija ostaja enaka, le da je videz modela nekoliko popačen.
Pred višinskim stabilizatorjem izdolbite še utor za servomotor višine. Po možnosti naj bo ta servomotor nekoliko manjših dimenzij. Naredite še utor za regulator vrtljajev in vse skupaj povežite. Z olfa nožem zarežite v stiropor in v utor porinite kable ter jih prelepite s prozornim lepilnim trakom.
Sedaj lahko določite lego akumulatorja, glede na lego težišča. Akumulator z lepilnim trakom prilepite na trup in preverite težišče. Akumulator prestavljajte toliko časa, dokler težišče ni na pravem mestu in šele sedaj izdolbite utor v trup in akumulator prelepite z lepilnim trakom.
Letenje z modelom je primerno tudi za začetnike saj leti dokaj počasi. Ker je brez podvozja lahko pristane kjerkoli, smiselno pa je pred pristankom motor izključiti, da se izognemo poškodbam elise. Morda bo kdo med letom pogrešal komando smeri, vendar je ta zelo malo učinkovita, obenem pa še povečamo težo celotnega modela, zato ni smiselno razmišljati v tej smeri.
