• 1. Uvod v aerodinamiko

    Aerodinamika in mehanika letenja se med seboj zelo prepletata, zato sem dolgo razmišljal, kako bi ju obravnaval ločeno. Ker sta v določenih problemih zelo povezani in ju je treba obravnavati skupaj, sem se odločil, da ju obravnavam skupaj. Upam, da …

  • 2. Analiza sil na modelu med letom

    Na model med letom delujejo sile na njegov sleherni del, toda lahko jih razvrstimo na štiri osnovne sile, ki so si v parih nasprotne.

    Glavna vzgonska sila navzgor se ustvari na krilih, vendar pa določen prispevek utvari tudi rep modela. …

  • 3. Akcija in reakcija zraka

    Vse sile, ki med letenjem delujejo na letalo nastanejo zaradi lastnosti zraka, ki ima svojo maso. Da letalo lahko leti, se mora na njem pojaviti sila, ki je nasprotna sili teže, njena velikost pa mora biti večja ali enaka teži …

  • 4. Vzgonski koeficient

    VPADNI KOT IN TRIMANJE

    Vseeno kako velik je model in kako hitro leti, je dosežen vzgon odvisen izključno od oblike in vpadnega kota krila, glede na tok zraka. Vpadni kot krila se odraža v stopinjah in predstavlja kot med tetivo …

  • 5. Bernoullijeva teorija in vzgon

    Ko se zračni tok sreča s krilom se odkloni in en del potuje po zgornji, drugi pa po spodnji strani. Ta odklon je zelo zamotan, saj se spremeni hitrost in tlak zračnega toka. Če želimo, da se na krilu pojavi …

  • 6. Upor

    RAZMERJE VZGON/UPOR

    Celotni model je izpostavljen zračnemu toku in kot tak ustvarja določen upor. Celo notranji deli pokrova motorja, ščitnikov koles in podobne oblike prispevajo določen delež upora, saj se nahajajo v zračnem toku. Prav tako kot vzgon je tudi …

  • 7. Reynoldsovo število

    MEJNA PLAST

    Najbolj pomembno razliko med modelom in pravim letalom pripisujemo tanki plasti zraka ob površini letala ki jo obteka, imenujemo jo mejna plast. Zrak ima svojo maso in lepljivost, kar se odraža tudi v mejni plasti. Lepljivost lahko obravnavamo …

  • 8. Mejna plast

    RE ŠTEVILO IN MEJNA PLAST

    Zračni tok se sreča krilom na prvem robu v zastojni točki . V tem hipu je Re število v mejni plasti enak 0. Tu se tok loči in en del potuje po zgornji strani drugi …

  • 9. Zahteve različnih tipov modelov

    Potreba pri motornih modelih je doseganje visokih hitrosti in dobro vodljivost. Akrobatski modeli imajo svoje zahteve vodljivosti glede na tip modela. Pri jadralnih modelih s pomožnim motorjem ali elektro modelih je največja skrb zagotoviti dovolj moči za vzpenjanje in najmanj …

  • 10. Vpliv vetra in bližina zemlje

    Dnevi brez vetra so zelo redki. Kljub nešteto razjasnitev glede vpliva vetra še vedno veliko modelarjev tega vpliva ne upošteva. Nekateri modeli so bolj občutljivi na smer vetra, drugi manj. Občutljiv model v veter dvigne nos, z vetrom pa ga …

  • 11. Zmanjšanje induciranega upora – vitkost krila

    VLEČKA VRTINCEV

    Vzrok za nastanek vlečke vrtincev na koncu krila je razlika tlakov pod in nad krilom, medtem, ko ta proizvaja vzgon. Blizu konca krila se zrak z večjim tlakom krožno odklanja navzven in proti nižjemu tlaku na zgornji površini …

  • 12. Zmanjšanje induciranega upora – oblika in zvitje krila

    OBLIKA KRILA

    Oblika krila je daleč najbolj pomemben faktor pri določanju induciranega upora. Pri nekaterih oblikah krila je aerodinamična učinkovitost razpona krila manjša, kot je njegov fizični razpon, to lepo prikazuje risba.

    Vrtinec na konceh krilakot podaljšek omejenih vrtincev

    To …

  • 13. Zaključek krila

    Zelo težko je oceniti kakšna oblika zaključka krila za določen model je najbolj učinkovita. Če opazujemo zaključke kril na različnih modelih se nam zazdi, da oblika nima nobenega vpliva na letalne lastnosti. Zavedati se moramo, da izdelovalci težijo k privlačnim …

  • 14. Profil krila

    Pogosto modelarji rišejo lasten profil prostoročno ali s preprostimi risarskimi pripomočki. Če lepo zaokroženo narišemo prednji rob in tekoče speljemo zgornjo in spodnjo konturo profila, lahko dobimo tudi uspešen profil za določen model. Vendar pa je takšen rezultat zgolj slučaj, …

  • 15. Ukrivljenost profila

    ZMOTE MED MODELARJI

    Modelarji imajo včasih zmotno mnenje o ukrivljenosti profila. Najboljši primer je profil Clark-Y, ki ima skoraj ravno spodnjo konturo. Ta profil je lahko bolj ukrivljen od profila, ki je tanjši in ima vbočeno spodnjo konturo. Po isti …

  • 16. Turbulentni profili

    RAZDELITEV TLAKA PRI NIZKEM RE ŠTEVILU

    Vzrok za nastanek ločitvenega mehurja je sprememba zračnega tlaka, ki vpliva tudi na vzgon. To spremeni učinkovito obliko krila, ker se glavni tok prilagodi tem spremembam. Temu primerno se spremeni tudi oblikovni upor. Ta …

  • 17. Turbulatorji

    Učinek ostrega prednjega robu je podoben kot žica turbulatorja v glavnem toku pred prednjim robom. Podoben učinek dobimo s trakom, ki ga pritrdimo za prednji rob in ima lahko različne oblike in velikosti. V vsakem primeru moramo ustvariti majhen ločitveni …

  • 18. Škodljiv upor

    POMEMBNOST ŠKODLJIVEGA UPORA

    Upor je glavni problem pri oblikovanju hitrih modelov. Stare študije so omenjale strujanje zračnega toka ob trupu in lepljivost nanj, kar ne smemo napačno razumeti. Vpliv takega lepljivega strujanja toka ob trupu je zelo majhen pri jadranju …

  • 19. Trimanje in stabilnost

    VZDOLŽNO RAVNOTEŽJE IN TRIMANJE

    Ravnotežje in stabilnost sta si različni, vendar tesno povezani. Za dober let mora biti model v ravnotežju, čeprav to ni garancija za stabilnost. Za stabilen model rečemo takrat, kadar se po motnji vrne v prvotno lego. …

  • 20. Stabilnost

    DEFINICIJA STABILNOSTI

    Letalo je stabilno, če se po motnji poskuša vrniti v osnovni položaj in lepo uboga vse premike komand. Nestabilen model ne poskuša obdržati osnovnega položaja in je dovzeten za premike komand. Komanda višine je zelo občutljiva in pogosto …

  • 21. Problemi stabilnosti

    POSEBNI PROBLEM: TEMELJITA PORUŠITEV VZGONA

    Pri normalnem letu ima T rep aerodinamično prednost, vendar v določenih položajih lahko pride do popolne porušitve vzgona. Ko se glavno krilo približa kritičnemu vpadnemu kotu in se mu začne rušiti vzgon, postane brazda toka …

  • 22. V lom krila

    Krilo brez V loma je nevtralno stabilno pri valjanju. Ko se valjanje začne, krilo nima težnje tega gibanja zaustaviti. Ko je krilo nagnjeno, v tem položaju tudi ostane. Ko se krilo nagiba, se spodnji del krila sreča s tokom zraka …

  • 23. Vpliv motorja

    VRTENJE OKOLI OSI

    Vzrok vrtenja okoli osi, kot ga prikazuje risba, je nesimetrična porušitev vzgona na glavnem krilu.

    Vrtenje okoli osi

    Pri polno razvitem vrtenju se na celotnem krilu vzgon poruši, toda ena stran krila se nahaja v globlji porušitvi …

  • 24. Vodljivost

    UPOGLJIVE KRMILNE POVRŠINE

    Kot prava letala tudi DV modeli uporabljajo upogljive krmilne površine. Te so izvedene s šarnirji, katere se na pilotov ukaz primerno odklanjajo in na ta način spreminjajo vzgon, upor in moment. Sprememba teh sil pa vpliva na …

  • 25. Flutter

    Vsaka upogljiva površina lahko zaniha. Flutter je nihanje ali silovito tresenje krmilnih površin na krilu, repnih površinah ali drugem upogljivem delu na modelu. V nekaterih primerih je flutter blag in skoraj neškodljiv. Pri določeni hitrosti lahko krmilna površina zaniha in …

  • 26. Elisa

    ELISA JE KOT ROČICA DISKA

    Rankin in Fraude sta že v 19. stoletju naredila prve raziskave za ladijski vijak, osnovne enačbe pa še danes veljajo. Elisa je obravnavana kot ročica diska, katera prenaša moč iz osi na tekočino. Najbolj sta …

  • 27. Korak elise

    Prva risba prikazuje prerez skozi krak elise na določeni razdalji od središča vrtenja.

    Korak elise na določenem prerezu

    Za merjenje koraka se uporablja prerez, ki se nahaja na razdalji 75% od središča vrtenja kraka. Ta je običajno podan v cm …

  • 28. Efekt elise

    TOK NAVZDOL NA ELISI

    Kot na krilih tudi na elisi vsak krak proizvaja tok navzgor in navzdol. Prvi krak proizvaja tok navzdol, drugi, ki se giblje za njim pa navzgor, takoj za njim pa se takšno odklanjanje toka ponovi.

    Nastane …