2. Analiza sil na modelu med letom
Vsebina
Na model med letom delujejo sile na njegov sleherni del, toda lahko jih razvrstimo na štiri osnovne sile, ki so si v parih nasprotne.
Glavna vzgonska sila navzgor se ustvari na krilih, vendar pa določen prispevek utvari tudi rep modela. Glede na smer sile na repu se ta sešteva ali odšteva od celotne navpične reakcije. Os elise ali vlečna sila motorja sta lahko tudi zamaknjena od poti leta modela. To ni zato, ker pilot s spreminjanjem kota trupa upravlja z modelom, pač pa ima trup modela pri različnih hitrostih tudi različno lego glede na smer leta.
Odvisno od lege trupa glede zračnega toka, se na trupu prav tako pojavijo različne sile, ki so različno usmerjene. Kot prikazuje risba, lahko sile prikažemo diagramsko z eno glavno puščico, ki se začne v točki in nadaljuje v smeri kamor delujejo sile. Dolžina puščic je tudi merilo velikosti sil, daljša kot je puščica večja sila deluje in obratno.
Vsako puščico lahko razdelimo na dve pravokotni puščici, ki predstavljata dve sili v medsebojnem razmerju. Ta princip analize sil je zelo prikladen. Na risbi je model prikazan v ravnem letu. Ravnotežje na modelu lahko prikažemo s štirimi silami pod pravimi koti. Vlečna sila je nasprotna uporu, sila teže pa je nasprotna vzgonu.
Da je model v ravnotežju si morajo biti pari puščic enako dolgi, v nasprotnem primeru se pojavi pospešek, ki poskuša pospešiti, zavirati ali spremeniti smer modela.
JADRANJE
Jadranje najlažje razumemo, če proučimo sile, ki delujejo na model, kot prikazuje risba. Jadralno letalo se giblje naprej in pod določenim kotom navzdol. Teža modela deluje navpično navzdol, ena sila deluje v smeri leta modela, druga pa je pravokotna nanjo in usmerjena navzgor. To navzgor usmerjeno silo lahko razdelimo na dve samostojni sili in dobimo silo vzgona in silo upora.
Risba je podobna kot pri diagramu za motorni ravni let, le da tukaj model počasi drsi pod kotom navzdol. Komponenta teže je vedno nekoliko večja od vzgona zato model pospešuje dokler pospeševanje ne uravnoteži sila upora.
SPUŠČANJE
Pri navpičnem spuščanju letala lahko prav tako uporabimo diagram štirih sil, kot jih prikazuje risba. Teža in vlečna sila sta obe usmerjeni navpično navzdol, edina nasprotna sila pa je sila upora. Hitrost pri kateri bi se upor tako povečal, da bi se izenačil z vlečno silo in težo, je zelo visoka, zato model ponavadi prej doseže zemljo.
VZPENJANJE
Pri vzpenjanju prihaja celotna opora iz vzgona in vlečne sile. Silo teže lahko razdelimo na dve komponenti, ena je nasprotna sili vzgona, druga pa vlečni sili. Zopet pridemo do rezultata, ko so vse sile izenačene, toda pod določenim kotom, pod katerim se model vzpenja.
Pri navpičnem vzpenjanju je teža in upor nasproten vlečni sili. V tem položaju modela, krilo ne sme proizvajati vzgona, zato celotni model pospešuje le takrat, ko je vlečna sila motorja večja od teže in upora modela.
LEBDENJE
Pri lebdenju mora biti vlečna sila motorja enaka teži modela, oziroma nekoliko večja, kakršni je prispevek upora toka zraka za eliso, ki potuje ob trupu modela. Helikopterji potrebujejo dodatno povečano vlečno silo, saj je upor trupa veliko večji kot pri letalu. Letala za lebdenje potrebujejo zelo veliko vlečno silo, saj je tok zraka za eliso in ob krmilih dokaj počasnejši kot pri letenju in zato je model slabše vodlji
