22. V lom krila

Krilo brez V loma je nevtralno stabilno pri valjanju. Ko se valjanje začne, krilo nima težnje tega gibanja zaustaviti. Ko je krilo nagnjeno, v tem položaju tudi ostane. Ko se krilo nagiba, se spodnji del krila sreča s tokom zraka pod velikim vpadnim kotom, medtem ko se zgornjemu zmanjšuje za enako količino. Nastane razlika vzgona na obeh straneh krila, ki poskuša zaustaviti krilo v valjanju. Ko se krilo ustavi, postane vpadni kot na obeh straneh krila enak zato se ne nagiba vrniti v vodoravni položaj.
V lom krila ustvari stabilnost, kot to prikazuje risba. V ravnem letu teža deluje navpično navzdol in podpira navpično silo vzgona navzgor. Če ima krilo V lom, razdelimo silo vzgona na obe polovici krila posebej z dvema enakovrednima silama, ki sta pravokotni na krilo. Ko se ena polovica krila dvigne se njena sila vzgona zmanjša, na drugi polovici pa poveča. Pojavi se moment, ki poskuša vrniti krilo v vodoraven položaj. Na žalost ta razlaga ne zadostuje, čeprav krilo lahko na ta način premaga majhne motnje v letu. Sile vzgona moramo obravnavati glede na navpično os. Dvignjeno krilo ustvari vzgonsko silo, ki je pravokotna na krilo in zato obrnjeno proti spuščeni polovici krila. To ustvari neravnotežje, ki povzroči da model prične drseti v stran spuščenega krila. Bočno drsenje spremeni vpadni kot na obeh polovicah krila različno. Na spuščeni polovici se vpadni kot bolj poveča kot na dvignjeni polovici, zato se pojavi močan moment, ki poravna krilo v vodoraven položaj.
Risba prikazuje kako se spuščenemu krilu poveča vpadni kot, na drugem pa zmanjša. Povečanju vpadnega kota sledi povečanje vzgona, zato se poveča tudi induciran upor. Povečanje upora spuščenega krila pa povzroči, da model zavije v to smer. Poprava tega odklona iz smeri je odvisna od smerne stabilnosti modela, zato se V lom krila in površina smernega stabilizatorja obravnavata skupaj.

Učinek V loma krila

SMERNO VODLJIV MODEL BREZ KRILC
Model brez krilc se v zavoju zanaša predvsem na V lom krila. Premajhen V lom potrebuje velik odklon smernega stabilizatorja. Pri spremembi smeri se ena polovica krila sreča z večjim vpadnim kotom kot druga in model se nagne v zavoj. S pravilno površino smernega stabilizatorja in pravim V lomom krila je možno izvajati lepe zavoje. V zavoju se model stabilizira, zato je za nadaljevanje zavoja potreben manjši odklon smernega stabilizatorja. Da model ne izgublja višine je potreben majhen odklon višinskega stabilizatorja, da nekoliko povečamo vpadni kot krila.

V LOM IN KRILCA
Pri uporabi krilc na krilu, ta ne potrebuje velikega V loma, akrobatski modeli pa ga sploh ne potrebujejo. Risba prikazuje prevelik V lom krila in kako se s tem zmanjša njegova zmogljivost.

Različne oblike V loma krila

Z večanjem V loma se zmanjšuje efektivna površina krila, saj moramo upoštevati le tlorisno površino krila. V loma naredimo le toliko, da še zagotavlja dovolj stabilnosti. Pri termičnih jadralnih modelih je priporočljivo uporabiti večkrat lomljen V lom krila. Zelo nagnjeni konci krila so bolj učinkoviti, saj imajo večjo ročico do osi trupa. Večkrat lomljeno krilo ima v povprečju manjši V lom kot samo enkrat lomljeno, vendar ima veliko večji stabilizacijski efekt.

Objave iz iste kategorije: