2R design
Grafično oblikovanje
Razrez in montaža nalepk
CNC rezkanje
Laserska obdelava
Modelarstvo
Modelarske kategorije
Akrobacije
Aerodinamika
Spletna modelarska šola
Za začetnike
Zgodovina
Modelarstvo
Balonarstvo
Jadralna letala
Motorna letala
Slovenski konstruktorji
Zgodovinski članki
Knjiga
Najbolj brano
Zadnji prispevki
Anketa
Koliko modelov ste že zgradili?
 
Gostovanje
Anja
Andraž
 
Aktualno
Na naslovu www.2r.si nastaja prenovljena spletna stran,
ki bo po dokočanju zamenjala to na naslovu www.modelarstvo.si
 
Modelarstvo arrow Zgodovinski članki arrow Piloti in izvidniki
 
Piloti in izvidniki Natisni
Vilko Peternelj
Vilko Peternelj po trdem pristanku.
Kolikor ljudi, toliko usod tudi med slovenskimi piloti in izvidniki v prvi svetovni vojni. Doslej jih poznamo le nekaj, vendar med njimi tudi tako značilne in izstopajoče, da se sestavljajo že v dokaj celovito mozaično podobo. Med prvimi in kasneje najuspešnejšimi piloti je šel v ognjeno preizkušnjo Štefan Huzjan, ki mu je bilo leta 1914, ko si je izsilil svojo dodelitev k letalcem z drznim poletom v skrivaj izmaknjenem letalu, dvajset let. 26. oktobra 1914 so mu že priznali naziv vojnega pilota. Dodelili so ga 11. letalski enoti na vzhodnem bojišču, kjer je opravil veliko izvidniških poletov in fotografiral, deloma tudi v zelo slabih vremenskih razmerah. To mu je prineslo prva odlikovanja.
Venčeslav Vrtovec
Venčeslav Vrtovec (na levi) v oficirski letalski šoli za izvidnike na Dunajskem Novem mestu leta 1916.
Posebno pa se je odlikoval z udeležbo pri vzdrževanju prvega zračnega mostu na svetu - z obleganim Przemyslom. Ko se je obroč okoli trdnjav zožil, je postalo skrajno nevarno pristajati in vzletati. Huzjan je bil med zadnjimi piloti, ki so si upali kaj takega. Nenadoma so se povsem blizu pojavili ruski vojaki, a Huzjan je na splošno presenečenje na obeh straneh le še vzletel in se usmeril v avstrijsko zaledje. Ta dosežek mu je nedvomno prinesel novo medaljo, kajti časopis Slovenec je 10. novembra 1915 zapisal, da je bil dotlej že večkrat odlikovan, takrat pa se mu je obetala še ena, morda celo zlata medalja. To naj bi prejel za junaštvo ob Dnestru, kamor je poletel bombardirat rusko letališče. Ko sta se po uspešno opravljeni nalogi s častnikom že vračala, jima je priletelo nasproti kar pet sovražnih letal. Spustila sta se v neenak boj in ga tudi uspešno končala. Podrobnosti niso znane, časopis pa je zapisal, da je Huzjan tedaj »obvladal pet ruskih zrakostrojev«.
Izvidniška fotografija
Izvidniška fotografija Gradišča, posneta 1. maja 1917. Ob Soči je vidno vojaško taborišče, ki so ga neposredno zatem bombardirali.

Med izkušenimi piloti, ki so jih leta 1916 premestili z vzhodnega bojišča na soško, je bil tudi narednik Huzjan. Julija so ga premestili v sestav 19. letalske enote v Ajševico oz. Ajdovščino. Tu je uspešno nadaljeval izvidniške in borbene polete in mu je v kratkem času uspelo doseči več zračnih zmag, enkrat celo tako, da je prisilil italijanskega pilota k pristanku na svoji strani bojišča. Ko pa se je 28. julija 1916 vračal z izvidniškega poleta, ga je nenadoma napadlo več sovražnih lovskih letal. Kljub njihovi premoči se je spustil v boj. Uspelo mu je, da je nad Gorico sestrelil dve italijanski letali, nato pa sta ga zadeli strojnični krogli, ena v kolk in druga v bedro. Kljub hudim bolečinam in močnemu krvavenju mu je uspelo, da se je v strmoglavem poletu izvlekel iz boja in pristal na svojem letališču. Za to je 9. oktobra 1916 prejel zlato medaljo, morda že drugo, kajti popis njegovih odlikovanj obsega 1-2 zlati, 3 velike in malo srebrno ter bronasto medaljo. Hude rane si je nato zdravil dobro leto dni. Novembra 1917 so ga za krajši čas dodelili v lovsko enoto št. 51 v Ajdovščino, očitno pa z njegovim zdravjem še ni bilo vse v redu, zato so ga potegnili v zaledno službo.
Streljanje prek kril in vijaka
Streljanje prek kril in vijaka pred uvedbo sinhroniziranih strojnic.

Tako kot Huzjan je tudi pilot Vilko Peternelj letal najprej v sklopu 11. letalske enote na vzhodnem bojišču in nato prišel na soško bojišče. 18. avgusta 1916 si je prislužil srebrno medaljo za hrabrost druge stopnje. Sorodnikom je kasneje pripovedoval, da so ga odlikovali, ker se je na enem bojnih poletov najprej spretno izmikal več italijanskim letalom, nato pa se jim je skril v meglo. Peternelj, ki je doživel težak padec z letalom že pred vojno leta 1913, je vsaj enkrat ostal živ tudi sredi razbitin svojega letala v vojni, kot je to razvidno s fotografije v njegovi zapuščini.
Zasilni pristanek
Zasilni pristanek 23. maja 1917 blizu Oseka.

V deseti soški ofenzivi je bil hudo ranjen poročnik Venčeslav Vrtovec iz 101. bombniške letalske enote, nastanjene v Divači. Tudi Vrtovcu, najznamenitejšemu slovenskemu letalskemu izvidniku v prvi svetovni vojni je bilo leta 1914 dvajset let. Najprej so ga dodelili bosansko-hercegovskemu jurišnemu oddelku, ki je sovražniku zbujal strah s fesi na glavah in veliko drznostjo v spopadih mož na moža. Med peto ofenzivo je sam zaplenil italijanski mitraljez in pripeljal v ujetništvo trideset italijanskih vojakov. Prav takšne drzne fante so novačili iz pehote v letalstvo, in ker je bil Vrtovec konec leta 1916 že oficir, so ga poslali v Dunajsko Novo mesto, kjer je opravil trimesečni tečaj za izvidnike s praktičnimi vajami na letalih albatros. Pozimi 1916/17 so ga dodelili v prvo avstro-ogrsko bombniško eskadriljo in poslali v Divačo, da bi vodil urejanje letališča.
Poročnik Vrtovec leta 1918 (levo)
Poročnik Vrtovec leta 1918 (levo)
Ko so bila ta dela pri koncu, so prišla po železnici letala, montirali so jih in na pomlad 1917 so se začeli prvi poleti - če ni pihala premočna burja. Ob vetrovnih dneh so jih večkrat preletavali italijanski caproniji, ki pa si niso upali pregloboko v nasprotni zračni prostor in so se hitro umaknili pred zasledovalci. Vrtovec je letal s piloti podoficirji na letalih albatros, ki so jih uporabljali za izvidništvo, usmerjanje topniškega ognja in bombardiranje. Pri tem so letala iz Divače sodelovala s sosednjimi letalskimi enotami v Ajdovščini, Št. Vidu, Sežani in Nabrežini. S takšnimi usklajenimi akcijami so izvajali obsežnejša bombardiranja, v katerih je sodelovalo tudi po 60 letal.
Vrtovec je opravil do maja 1917 nad 80 borbenih poletov, na katerih je fotografiral, bombardiral, streljal s strojnico, pogosto pa se je znašel tudi v smrtni nevarnosti. Enkrat je že kmalu po startu zablokiral motor, letalo je strmoglavilo in udarilo z nosom v tla. Tedaj je rešil pilota in izvidnika zračni vijak, ki se je zapičil v zemljo in tako amortiziral udarec; ta vijak Vrtovec še hrani in ga je namenil slovenskemu tehniškemu muzeju. Ob drugi priliki je bilo Vrtovčevo letalo določeno za spremstvo letalu iz Št. Vida, ki je imelo nalogo korigirati topniški ogenj. Ko je to letalo v bližini Gorice začelo obveščati z dogovorjenimi znaki svojo artilerijo o potrebnih popravkih, sta ga napadla Nieuporta. Preden mu je Vrtovčevo letalo lahko priletelo na pomoč, sta ga Nieuporta že sestrelila. Takoj sta se usmerila na preostalo letalo; Vrtovec ju je s streljanjem s strojnico najprej odvračal, ko pa mu je zmanjkalo streliva in je že kazalo na najhujše, sta se letali nepričakovano izmaknili iz boja (verjetno je tudi njima zmanjkalo streliva).
Mirko Plehan
Mirko Plehan po 34. poletu 21. junija 1917.

22. maja 1917 je Vrtovec v zračni borbi sestrelil sovražno letalo. V teku je bila deseta ofenziva in tako je bil naslednjega dne spet v zraku, da bi ščitil zračni prostor pred vdorom nasprotnikovih letal. Priletel je Nieuport, Vrtovec je nanj streljal, pilot pa se je napadom izmikal z ostrim zavijanjem. Vendar tehnično boljšemu letalu nista mogla uiti, nenehno sta bila izpostavljena njegovemu obstreljevanju. Dumdum krogla je zadela Vrtovca v desno nogo pod kolenom; ker je rana zelo krvavela, sta morala letalca pristati. Na valovitem in kamnitem kraškem travniku se je njuno letalo postavilo na nos. Nieuporta je medtem pregnalo drugo letalo. Vrtovec se je nato deset mesecev zdravil v bolnišnici, hoteli so mu že odrezati nogo, pa ni pustil. Ko je naposled za silo okreval, so ga premestili na dunajsko letališče. Tja je prišel 8. avgusta 1918, prav na dan, ko se je nad Dunajem pojavilo osem italijanskih letal. Pesnik Gabriele d'Annunzio je skrbel za svojo popularnost tudi s pobudami in sodelovanjem v takšni akciji. Ob pol šestih zjutraj tega dne so z letališča blizu Mester startala letala - enosedežni Sva 5, le za d'Annunzia so eno priredili v dvosed. Jata je visoko preletela frontno črto in ob 9.20 priletela nad Dunaj; nad mestom je letela pet minut in metala letake ter fotografirala. Eno od letal je moralo zaradi okvare pristati in Vrtovec je tedaj videl ujetega pilota. Druga letala so se vrnila prek Dunajskega Novega mesta, Gradca, Ljubljane in Trsta v Mestre, kjer so pristala v bazi San Pelagio ob 12.40, potem ko so preletela 900 km, od tega večino nad sovražnim ozemljem.
Mirko Plehan
Mirko Plehan (spredaj) v letalu Brandenburg C I 18. junija 1917.
Ta akcija je tedaj bolj kot druge potrdila, da je vojna praktično odločena. Avstrijci so hoteli zavarovati svoje glavno mesto pred podobnimi presenečenji in so postavili eno od postaj za prisluškovanje ter ugotavljanje sovražnih letal na 1800 m visoko goro Wiener Schneeberg, kamor je vozila zobata železnica. Od maja do septembra 1918 je poveljeval tamkajšnji enoti Venčeslav Vrtovec, nato pa so ga premestili na podobno, nekoliko niže ležečo opazovalno točko v mestecu Aspang. Vendar zanj še ni bilo konec vojnega letenja.
Ben Hammerlitz
Benu Hammerlitzu so med zimskim izvidniškem poletu zmrznile noge.

Med slovenskimi izvidniki, ki so se borili in krvaveli na bojiščih prve svetovne vojne, je bil tudi slovenski balonarski pionir dr. Maks Samec. 29 Julija 1916 so ga premestili s soške fronte, kjer je organiziral vojno meteorološko službo, v Dunajsko Novo mesto, tam je obiskoval tečaj za izvidnike, hkrati pa tudi predaval meteorologijo. 19. septembra 1916 so ga imenovali za vodjo meteorološke postaje št. 13 in obenem za izvidnika pri letalski enoti št. 7 na vzhodnem bojišču. Od 15. oktobra 1916 do 4. maja 1917 je zabeleženih enajst njegovih izvidniških poletov, 23. novembra z opombo, da se je boril s sovražnim enokrilcem, 13. decembra 1916 pa je v enem dnevu dvakrat poletel. Na zadnjem poletu 4. maja 1917 je dobil strel skozi pljuča; za posledicami te rane je nato bolehal vse življenje. Po zasilnem okrevanju je bil od 20. oktobra 1917 do konca vojne vodja vojaškega letališča na Dunaju. Poleg drugih medalj so mu podelili tudi viteški križec Franca Jožefa.
Leta 1914 je bilo dvajset let tudi Mirku Plehanu, ki sta ga tedaj kovinarski poklic in zanimanje za motorje privedla med letalce. Konec leta 1916 je opravil pilotski izpit, potem so ga poslali na vzhodno bojišče v Galicijo. Že na prvem poletu 29. aprila 1917 se je z izvidnikom, nadporočnikom Rakom, znašel na višini 2100 m v močnem navzkrižnem protiletalskem obstreljevanju, vendar mu je uspelo, da sta se s tega poleta, ki je bil tako Plehanov ognjeni krst, vrnila nepoškodovana. Tudi na drugem poletu, 3. maja 1917 je bilo vroče; o tem je pilot sam zapisal: »Nekoliko obstreljevanja s protiletalskim topništvom. Pri Viktorovki sem odvrgel obvestilo o ujetih letalcih. Vrnil sem se nepoškodovan. Višina 2800 m.« 25. maja 1917 je bil imenovan za vojnega pilota. V tedaj izdanem dokumentu so zapisali naslednjo karakteristiko: je zdrav in močan ter zelo ambiciozen, prizadeven pa miren, uslužen ter prosvetljen pilot.
Pogreb Bena Hammerlitza
Pogreb Bena Hammerlitza v Logatcu.

Med letalci, ki so jih po preboju soške fronte premestili z vzhodnega bojišča, kjer so se zaradi revolucije končali boji z Rusi, na jugozahodno bojišče, da bi branili v dvanajsti ofenzivi osvojeni prostor do Piave, je bil tudi narednik Mirko Plehan. Njegovih 56 poletov na vzhodnem bojišču je skrbno vpisanih v pilotsko knjižico, sredi leta 1918 in antantine kontraofenzive pa je odpovedala tudi pedantna avstro-ogrska administracija, zato o njegovih bojnih poletih z letališča Feltre ni znanih podrobnosti. Avgusta 1918 so ga premestili kot učitelja letenja v Celovec.
Psihično stanje pilotov ob koncu vojne je na lastnem primeru opisal slovenski pilot Janko Grampovčan-Podtrojiški, ki mu je že nekaj mesecev samostojnega letenja v tem času načelo živce. Na pomlad 1918 je moral z nadporočnikom Leom na kurirski polet iz Lvova v Krakov. Že pred poletom sta se letalca zadržala v kantini. Med letenjem sta bila divji boj z divjim vetrom. Nad Przemyslom je izvidnik z roko na njegovem ramenu opozoril pilota na več letal iste vrste, kot je bilo njuno. Letela so jima nasproti in so ju očitno nameravala napasti. Ko se trčenju že ni bilo mogoče več izogniti, pa sta pilot in izvidnik spoznala, da sta podlegla samoprevari. Kaj je bilo? - »Nič drugega,« odgovarja Grampovčan, »kakor da se je moje letalo zrcalilo v oblakih ob svitu sončne oble.« - Ko sta letalca po triurnem poletu pristala na cilju, sta se - kot pred letenjem - znova okrepčala v kantini.
Vsi poleti pa se niso tako srečno končali. Vojskovanje v zraku je terjalo žrtve tudi med slovenskimi letalci. Tako je julija 1917 izgubil življenje Beno Hammerlitz - kljub nemškemu priimku (njegovi predniki so se že v 13. stoletju priselili v Radovljico) zaveden Slovenec. Pred vojno je študiral na Dunaju gradbeništvo, vpoklicali so ga v topništvo, nato je prešel v letalstvo, opravil tečaj za izvidnike in od marca 1917 služboval kot poročnik pri 29. letalski enoti. Sestrelili so ga, a je padec preživel, zmrznile so mu noge, a so mu pretok krvi obnovili z drgnjenjem s snegom. Ko je padel, je izšlo v Slovencu le kratko obvestilo: »Smrt za domovino. Na romunski fronti je padel v zračnem boju letalni poročnik gosp. Rudolf Beno-Hamerlitz v starosti 23 let. Rajnkega prepeljejo v rodbinsko rakev v Dolenji Logatec.« - To je bilo tedaj vse; ohranila se nam je fotografija njegovega pogreba z običajnimi vojaškimi častmi.
Svoje letalsko izvidništvo je tragično končal tudi znani ljubljanski alpinist in balonar Ludwig Tschada, poročnik pri težki artileriji, od maja do avgusta 1916 v oficirski letalski šoli, nato pa izvidnik pri letalski enoti št. 32. 30. septembra 1916 je prišel v romunsko ujetništvo, iz katerega se je 15. aprila 1918 vrnil v svojo enoto. 19. junija 1918 je bil prisiljen pristati na sovražnem ozemlju. Nikoli ne bomo prav vedeli, kako je tedaj izgubil življenje, toda uradno vojaško poročilo kaže na samomor, ko pravi, da je bila njegova smrt posledica »izpraznitve lastne strojnice«.

Vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci I.
 
Naprej >

 
 
 
Glavni meni
Modelarstvo
FPV letenje
Moji modeli
Načrti
Moja vzletna steza
Kit kompleti
Članki in nasveti
Modelarski krožek
Alpski pokal ALC
Načrti za otroke
Video filmi
Programi
Dogaja se
2R fly Forum
2R fly forum celostranski
FPV forum
Blog
Mali oglasi
Kazalo strani
Prijava na forum





Pozabil geslo?
Registracija Registriraj se
Obiskovalci
Obiskovalci: 1,292,605 (started: 2006-01-01) Obiskovalci danes: 96 Obiskovalci vceraj: 295 Obiskovalci na dan: Ø 300.03 Max. visitors per day: 1,391 (at (date): 2013-12-04) Max. page views per day: 18,882 (at (date): 2015-12-03) Page views: 8,828,647 Page views today: 315 Page views yesterday: 785 Page views per day: Ø 2,049.21 Page views per visitor: Ø 6.83 Online: 3 Obiskovalci Max. online: 71 (at (date): 2013-08-05, 13:34:08) Page views this page: 4,505 Your own page views: 61 JavaScript enabled: 0% (c) 2006 www.joom.la
Vreme

Vir: rtvslo.si
 
Optimizacija spletne strani, objava novosti tudi na Slovenski digg in web-strani.si