| |
|
 |
|
|
 |
Modelarstvo  Slovenski konstruktorji Stanko Bloudek |
 |
| |
|
Stanko Bloudek |
|
Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji. Po materini strani je bil Bloudek Slovenec, po očetovi pa češkega rodu. Njegov oče Jaroslav je bil rudarski inženir iz Telč na Moravskem, zaposlen pri Rudniku živega srebra Idrija, mati pa Minka Lapajne iz Idrije. V njegovi rojstni hiši v Idriji je danes restavracija, imajo pa tudi lepo zbirko stvaritev Stanka Bloudka.
V Pragi je najprej študiral slikarstvo, a se je leta 1913 vpisal na
fakulteto za strojništvo. Zelo zgodaj se je začel ukvarjati tudi s
konstrukcijo letal. Že od leta 1906 je delal letalske modele. V Pragi
je naredil leta 1910 sprva jadralno, nato pa enokrilno motorno letalo,
ki ga je poimenoval Racek (Galeb). Ing. Stanko Bloudek, član pripravljalnega odbora za ustanovitev ljubljanskega aerokluba in dolgoletni član uprave. Leta 1911 je izdelal dvokrilno
motorno letalo z imenom Libela. V letih 1911 - 1918 je bil prvi
slovenski poklicni letalski konstruktor v letalski industriji. Deloval
je v Leipzigu, Dunaju, Budimpešti, Trutnovu na Češkem. Tedaj je
sodeloval pri izgradnji Etrichove tube in gradnji prvega letala s
popolnoma zaprto kabino. Leta 1917 je že načrtoval helikopter. Po prvi
svetovni vojni je sodeloval z ljubljanskim aeroklubom pri izgradnji
enokrilnega motornega letala Sraka. Letalo so gradili v letih
1924-1925. V letih 1928-1929 pa so v istem aeroklubu izdelali še
enokrilno dvosedežno letalo z imenom Lojze. Obe letali so naredili po
Bloudkovih načrtih. Leta 1934 so v njegovi delavnici avtomontaža
izdelali prvi slovenski avtomobil Triglav z bloudkovo karoserijo in
motorjem DKW. Ing. Stanko Bloudek s svojim jadralnim modelom na nogometnem stadionu v Ljubljani.
Diplomirani inženir arhitekt Stanko Bloudek je bil za časa svojega
življenja nedvomno najvidnejša osebnost na področju telesne kulture.
Njegova pronicljiva dejanja so pustila neprecenljive vrednote v
zgodovini slovenske športne kulture, ki še danes pomembno vplivajo na
aktualna dogajanja in se žal pogosto kažejo kot nedokončano delo. V
strokovnih in organizacijskih prizadevanjih je pokazal izjemno visok
profesionalni odnos do dela, hkrati pa je znal svoja ljubiteljska
nagnjenja v polni meri usmerjati v tiste izseke športne kulture, ki
predstavljajo še danes identiteto slovenske športne samobitnosti. Taka
naravnanost vizije ga uvršča tudi med nenadomestljive osebnosti
mednarodnega športa, kjer se je uveljavil še zlasti no svojem
profesionalnem strokovnem področju. Njegovi projekti športnih objektov
so bili praviloma tudi realizirani in so še danes kažipot sodobnim
rešitvam v športni arhitekturi. Začetki njegovega dela segajo v zadnja
leta pred začetkom prve svetovne vojne, v čas, ko se je tudi za naš
šport končevalo njegovo prvo razdobje. Vrh je dosegel v obdobju med
dvema vojnama, ko se je po njegovi zaslugi slovenski šport razvil v
pomembni dejavnik slovenske kulture. Tudi po osvoboditvi je sodeloval
pri njenem razvoju in je užival ugled vidnega in zaslužnega športnega
delavca. Bazen Ilirija ob otvoritvi
Šele po njegovi smrti smo občutili, da smo izgubili človeka, ki je
bistveno posegel v oblikovanje slovenskega športa. Njegovo delo je bilo
izredno široko in je segalo od aktivne športne kariere preko
trenerskega dela, organizatorskega dela do funkcionarja in
konstruktorja.
Stanko Bloudek je bil eden največjih slovenskih izumiteljev,
konstruktor letal in smučarskih skakalnic, športni organizator in
vsestranski športnik. V športu je bil aktiven v različnih disciplinah,
bil je telovadec, nogometaš, smučar, lahkoatletik, umetnostni drsalec
in metalec diska. V disku je bil leta 1921 prvi slovenski prvak, kot
umetnostni drsalec pa je bil leta 1926, 1927 in 1929 večkratni državni
prvak. Leta 1928 se je udeležil olimpijskih iger v St. Moritzu. Bil je
tudi trener, organizator in član MOK.
Prve prave nogometne čevlje in pravo usnjeno nogometno žogo je leta
1909 v Ljubljano iz Prage prinesel prav Stanko Bloudek, ki je bil vnet
pristaš nogometne igre in tudi sam nogometaš SK Ilirije v njenih
začetkih.
Veličino osebnosti Stanka Bloudka izžareva anekdota iz leta 1930, ko je
na tedaj enem najsodobnejših plavalnih bazenov v Evropi - njegovi
Iliriji - potekalo prvenstvo v plavanju.
”V novem bazenu Ilirije so bile prvič v novih razmerah tekme za
slovensko prvenstvo v plavanju. Vodstvo plavalne zveze, ki je bilo v
rokah članov Primorja, je poskušalo z nepravilnimi odločitvami in
razveljavitvami v vodi doseženih uspehov škodovati Iliriji tako, kot je
bilo to na plavalnih prvenstvih sploh v navadi. Bloudek je nekaj časa
to početje mirno gledal, nato pa mu je prekipelo in je z eno samo
gesto, čeprav ni sodeloval v razsodišču ali vodstvu tekmovanja,
napravil početju konec. “Iz naše vode ven!” je ukazal in popoldne ni
več pustil v kopališču nadaljevati tekem. Pomirili so ga šele naslednji
dan in pregovorili, da so se tekme, ki so bile v njegovem bazenu, lahko
nadaljevale, sodniki pa si premislili in potem privedli tekmovanje do
konca v duhu športne poštenosti.”
Zagotovo je bil Bloudek za razvoj slovenskega športa izjemnega pomena.
Od leta 1964 se njemu na čast najuspešnejšim športnikom in športnim
delavcem za njihove dosežke podeljuje »Bloudkovo priznanje«,
najprestižnejše slovensko športno priznanje. Podeljevanje priznanj
Stanka Bloudka sega nazaj v leto 1965, ko je takratna Zveza za telesno
kulturo Slovenije začela podeljevati najvišja priznanja za dosežke no
področju športa v Sloveniji. Tradicijo podeljevanja je kasneje
nadaljevala Telesno kulturna skupnost Slovenije in od leta 1991 naprej
Ministrstvo za šolstvo in šport. V letu 1994 je Državni zbor Republike
Slovenije sprejel Zakon o Bloudkovih priznanjih in s tem uradno potrdil
ta priznanja kot najvišja državna priznanja za področje športa v
Republiki Sloveniji.
Njegova zakladnica del in dosežkov je zelo bogata; bil je med prvimi
organizatorji nogometa v Ljubljani. V slovenski šport je uvedel lahko
atletiko, umetnostno drsanje, hokej na ledu, namizni tenis in
kotalkanje. Ima pomembne zasluge za razvoj plavanja, tenisa, težke
atletike, bazene in ženskega športa, še posebej pa se je izkazal pri
razvoju smučarskih skokov. Bil je član takratnega Jugoslovanskega
olimpijskega komiteja, Mednarodnega olimpijskega komiteja ter vpliven
član Mednarodne smučarske organizacije v komiteju za skoke in v
podkomiteju za skakalnice. Še posebej je pomemben njegov delež pri
gradnji materialne osnove slovenskega športa. Pa svojih načrtih je
zgradil prvo nogometno igrišče na Slovenskem z lahkoatletskimi
napravami, kompleks sedmih teniških igrišč, ki so pozimi delovala kot
drsališče in igrišče za hokej na ledu. Skoraj na svoje stroške je
zgradil prvo športno kopališče z letnim bazenom olimpijskih mer
Ilirija, zimskim bazenom, skakalnim stolpom in napravami za ogrevanje
vode.
Bloudek je v letih 1911/13 delal pri I. Etrichu in sodeloval pri razvoju letal Taube in Zračne limuzine.
V Planici je zgradil prvo smučarsko vlečnico na Slovenskem ter
skonstruiral in zgradil prvo smučarsko skakalnico velikanko na svetu,
naredil je okoli 120 načrtov za smučarske skakalnice v Sloveniji in v
tujini. Na skakalnicah, ki jih je projektiral, so vrsto let dosegali,
ohranjali in presegali svetovne rekorde, dokler se na njih ni rodila
nova disciplina letenje na smučeh. Zgradil je prvo kotalkališče v
Sloveniji in še bi lahko naštevali. Razvoju športa in telesne kulture
je posvečal vse svoje življenjske sile in si stalno prizadeval, da bi
rasla etična vsebina športa.
Stanko Bloudek je bil projektant in graditelj športnih objektov, v
Ljubljani je zgradil prvo moderno nogometno igrišče z vadišči za
atletiko.
Med drugo svetovno vojno je sodeloval z OF, za partizansko vojsko je
konstruiral orožja in orodja. Zaradi tega je bil preganjan in zaprt. Po
osvoboditvi je spet deloval v vodstih športnih organizacij. Bil je tudi
predsednik fizikalnega odbora Slovenije in vodja projektivnega biroja
športne zveze Slovenije. Leta 1948 je postal član svetovnega
olimpijskega komiteja. Umrl je v Ljubljani 26.11.1959.
|
|
|
 |
|
 |
|
 |
 |
| |
|
Obiskovalci |
Obiskovalci: 519,325 (started: 2006-01-01)
Obiskovalci danes: 381
Obiskovalci vceraj: 435
Obiskovalci na dan: Ø 222.42
Max. visitors per day: 515 (at (date): 2011-03-07)
Max. page views per day: 11,211 (at (date): 2008-11-17)
Page views: 3,340,521
Page views today: 1,722
Page views yesterday: 1,593
Page views per day: Ø 1,430.69
Page views per visitor: Ø 6.43
Online: 3 Obiskovalci
Max. online: 19 (at (date): 2008-08-01, 18:51:04)
Page views this page: 2,117
Your own page views: 22
JavaScript enabled: 0%
(c) 2006 www.joom.la
|
|
Vreme |
Vir: rtvslo.si |
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
