| |
|
 |
|
|
 |
Modelarstvo  Slovenski konstruktorji Ivo Šoštarič |
 |
| |
|
Ivo Šoštarič |
|
Rodil se je 31. decembra 1911 v Jaroslavu (Galicija). Že mlad se je pričel zanimati za letalstvo in se priključil prvi akademski jadralno-letalski skupini aerokluba v Mariboru. Med študijem na univerzi v Pragi se je vključil med jadralce v Masarykovi letecki ligi, kjer je položil jadralni A izpit. Po odhodu inž. Cijana, ki je vodil šolanje članov akademske skupine v Mariboru, je vodstvo šolanja prevzel leta 1934 Šoštarič, ki je bil takrat med njimi najbolj izkušen jadralec. Šolal je na terenih sv. Kungote, Jarenie, Betnave in na Črnem vrhu na Pohorju. Do leta 1936, ko se je kot aeronavtični inženir zaposlil v letalsko-tehničnem parku na letališču v Zemunu, je uspešno vodil šolanje in izdelavo novih jadralnih letal, pri čemer je vnašal v gradnjo novosti in poenostavitve.
S članom skupine Humekom sta izdelala načrte i začela delati letalo
Sraka, ki je imelo do takrat edinstven sistem za montažo kril.
Dograjeno je bilo leta 1937. Želja po konstruktorstvu ga je pripeljala
v konstruktorski oddelek tovarne Zmaj v Zemunu, kjer je prevzel vodstvo
montaže kril na letalih, sla za letenjem pa v jadralno skupino Deveti,
pri kateri je prevzel tehnično vodstvo delavnice s tremi
profesionalnimi mizarji. Izdelovali so brezmotorna letala Popenhauzen,
Zogling, Komar, Ševa, Orlik iin Salamander. Do leta 1938 je Šoštarič
izdelal načrte za nova jadralna letala Vrabec, Ševa in Čavka, leta 1939
pa je sodeloval v konstrukciji visoko sposobnega jadralnega letala Utva
konstruktorja Milenka Miloševića, s katerim so se naši tekmovalci
udeležili svetovnega jadralnega prvenstva na Poljskem.
Leta 1939 se je Šoštarič zaposlil v tovarni Utva v Pančevu. Tam so
pravkar prevzeli izdelavo letal njegovih konstrukcij za potrebe
aerokluba Jugoslavije. Za Čavko je konstruiral še zelo uspešno
trenažno jadralno letalo Jastreb, Soko in Lasto. Po vojni je izdelal
začetniško dvosedežno brezmotorno letalo Roda, na katerem se je
izšolalo veliko jadralnih pilotov, izdelan pa je bil tudi prototip
njegovega transportnega brezmotornega letala 922 z nosilnostjo 1700 kg.
Sicer pa je Utva tudi po vojni izdelovala njegova letala Vrabca, Čavko
in Jastreba. Med zadnje njegove konstrukcije sodi akrobatsko
brezmotorno letalo Sokol in visoko sposobno letalo Lasta, ki je bilo
zgrajeno po novih aerodinamičnih in koonstruktivnih idejah, ki so jih
na drugih letalih uporabili dosti kasneje.
Poleg konstrukcij brezmotornih letal je Šoštarič ustvaril tudi nekaj
uspešnih konstrukcij motornih letal. Tako so leta 1949 izdelali
trenažno letalo 213 v leseni izvedbi, sledila mu je kovinska
konstrukcija letala 522. Leta 1955 je odšel v Letalsko zvezo
Jugoslavije. Nehal je konstruirati in začel spremljati novosti i razvoj
na področju jadralnega letalstva. Kot svetnik za gradnjo plastičnih
jadralnih letal se je zaposlil v Vazduhoplovnem tehničnem centru (VTC)
v Vršcu, kjer so pričeli izdelovati plastična letala Cirrus po nemški
licenci. Tu je bilo leta 1975 izdelano tudi njegovo plastično jadralno
letalo Šole 75.
Ing. Ivo Šoštarič je v več kot 40 letih svoje konstruktorske dejavnosti
obogatil naše letalstvo s 15 konstrukcijami. V začetnem obdobju
jadralnega letalstva v Sloveniji je s svojo zagnanostjo pospešil njegov
razvoj v Mariboru in okolici, ko pa je odšel v Zemun, je z novimi
konstrukcijami razvil jadralno letalstvo na zavidljivo raven.
|
|
|
 |
|
 |
|
 |
 |
| |
|
Obiskovalci |
Obiskovalci: 484,927 (started: 2006-01-01)
Obiskovalci danes: 339
Obiskovalci vceraj: 383
Obiskovalci na dan: Ø 217.56
Max. visitors per day: 515 (at (date): 2011-03-07)
Max. page views per day: 11,211 (at (date): 2008-11-17)
Page views: 3,153,686
Page views today: 2,442
Page views yesterday: 2,441
Page views per day: Ø 1,414.87
Page views per visitor: Ø 6.50
Online: 4 Obiskovalci
Max. online: 19 (at (date): 2008-08-01, 18:51:04)
Page views this page: 2,686
Your own page views: 99
JavaScript enabled: 0%
(c) 2006 www.joom.la
|
|
Vreme |
Vir: rtvslo.si |
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
