| |
|
 |
|
|
 |
Modelarstvo  Slovenski konstruktorji |
 |
| |
Slovenski konstruktorji
|
Julij Nardin |
|
Doslej poznano število brezmotornih letal, zgrajenih v pionirskem obdobju slovenskega letalstva, je deset: prvim štirim takšnim letalom iz leta 1909 - trem Kanetovim in Rusjanovemu - je v naslednjih petih letih do prve svetovne vojne sledilo še šest brezmotornih letal, od katerih so vsa, razen enega, vsaj nekoliko letela. Prav letalo, ki je bilo sicer tudi dograjeno, a ni nikoli letelo, pa je imelo najbrž med vsemi šestimi najzgodnejši začetek, do dograditve pa nedvomno najdaljši razvoj. Njegov konstruktor in graditelj je bil Julij Nardin, profesor matematike in fizike na realki v Idriji.
|
|
Preberi več...
|
|
|
Inž. Valentin Matija Živic |
|
Osrednja osebnost v zgodnjem pionirskem obdobju slovenskega letalstva je inženir Valentin Matija Živic. S problemi letenja in načrtovanjem leteče naprave se je ukvarjal že v drugi polovici 19. stoletja, na začetku 20. stoletja pa se je kljub visoki starosti živahno vključil v tovrstna prizadevanja sodobnikov, mlajših generacijo ali dve. Izveden je po vsej politehnični dejavnosti od srede prejšnjega stoletja, deloval je v gradbeništvu, zemljemerstvu, strojništvu, kot inženir, podjetnik in izumitelj. Patentiral je enajst izumov, šest za potrebe kmetijstva in vinogradništva, štiri na področju toplotnih in drugih energetskih naprav ter enega iz izkušenj pri gradnji vodovodov. Ob tem je bil vidna osebnost v narodnostno prebudnem in obrambnem življenju Slovencev v Trstu, aktiven na področju prosvete, kulture, politike in bančništva. Že tedaj se je jasno zavedal, da je položaj Slovencev v večnarodnostnem mestu odvisen od moči njihovega kapitala, in si je predvsem s tega stališča prizadeval za tehnični napredek, tudi na področju letalstva.
|
|
Preberi več...
|
|
|
Jože Zablatnik |
|
Jože Zablatnik na pilotskem sedežu Wrightovega letala, s katerim je poleti 1910 letel tudi v Gorici. Prvi letalec slovenskega rodu, ki si je pridobil pilotski izpit, je bil inženir Jože Zablatnik iz Celovca. Letati je začel istočasno z Edvardom Rusjanom, v letih pred prvo svetovno vojno se je posebej odlikoval kot pilot-tekmovalec, zgradil si je že tudi prvi letali lastne konstrukcije. Med prvo svetovno vojno in po njej se je uveljavil kot proizvajalec letal v Nemčiji. Literatura ga omenja kot Josefa Sablatniga.
Zablatnik je pozno jeseni 1909 odpotoval v Johannisthal pri Berlinu in je pri tamkajšnji Wrightovi družbi kupil letalo; verjetno je poskušal letati že tedaj in tako utegne biti prvi letalec slovenskega rodu, ki je letal motorno (Edvardu Rusjanu ostane tudi v tem primeru prvenstvo na letalu lastne konstrukcije in izdelave).
|
|
Preberi več...
|
|
|
Edvard in Jože Rusjan |
|
Na začetku letalske zgodovine je doseglo izredne uspehe nekaj znamenitih pionirskih bratovskih dvojic. Brata Montgolfier sta izdelala prve balone. Lilienthala sta proučevala ptičje letenje in Otto je postal prvi uspešni letalec z brezmotornim letalom. Wrighta sta s svojimi letali in poleti utrla pot motornemu letalstvu. Kar sta Wrighta v svetovni zgodovini letalstva, sta Rusjana v naši. Edvard je 25. novembra 1909 izvedel prvi slovenski motorni polet, prvega z letalom lastne izdelave tudi v širšem delu Evrope s sedanjim jugoslovanskim ozemljem in Balkanom.
|
|
Preberi več...
|
|
|
Otmar Kanet |
|
Kanetovo letalo za drsno letenje l. 1909 Morda je tudi Otmar Kanet začel z modelarstvom; vsekakor je v Ormožu rojeni kasnejši inženir prvi poznani brezmotorni letalec na Slovenskem. Poleti 1909 je imel vsaj tri letala, ki jih je sam skonstruiral in v poletnih počitnicah tudi izdelal, material in nekatere zahtevnejše dele pa je naročil pri obrtnikih. Kje je pridobil sedemnajstletnik spodbudo in nujno potrebno znanje za takšen podvig, ni znano. Šolal se je v Zagrebu, pa bi bilo možno, da gre za povezavo z inž. Penkalo.
|
|
Preberi več...
|
|
|
Anton Kuhelj |
|
Doktor znanosti, inženir in univerzitetni profesor, je bil ob vsej svoji široki tehnično-znanstveni dejavnosti tudi naš največji strokovnjak za letalske konstrukcije. Rojen je bil 11. novembra 1902 na Opčinah pri Trstu, umrl pa je 31. julija 1980 v Ljubljani.
Letalstvu se je začel izdatneje posvečati ob koncu dvajsetih let in pri nas prvi vpeljal v projektiranje in konstruiranje letal sodobne aerodinamične in trdnostne metode. |
|
Preberi več...
|
|
|
Ivo Šoštarič |
|
Rodil se je 31. decembra 1911 v Jaroslavu (Galicija). Že mlad se je pričel zanimati za letalstvo in se priključil prvi akademski jadralno-letalski skupini aerokluba v Mariboru. Med študijem na univerzi v Pragi se je vključil med jadralce v Masarykovi letecki ligi, kjer je položil jadralni A izpit. Po odhodu inž. Cijana, ki je vodil šolanje članov akademske skupine v Mariboru, je vodstvo šolanja prevzel leta 1934 Šoštarič, ki je bil takrat med njimi najbolj izkušen jadralec. Šolal je na terenih sv. Kungote, Jarenie, Betnave in na Črnem vrhu na Pohorju. Do leta 1936, ko se je kot aeronavtični inženir zaposlil v letalsko-tehničnem parku na letališču v Zemunu, je uspešno vodil šolanje in izdelavo novih jadralnih letal, pri čemer je vnašal v gradnjo novosti in poenostavitve.
|
|
Preberi več...
|
|
|
Boris Cijan |
|
Rodil se je 11. februarja 1909 v Gorici. Po končani gimnaziji se je leta 1928 vpisal na Ljubljansko univerzo in se takoj ogrel za letalstvo. Študij je nadaljeval v Pragi, kjer je leta 1934 diplomiral za inženirja strojništva.
Leta 1931 sta z Vojkom Humekom iz mariborskega aerokluba ustanovila akademsko jadralno-letalsko skupino, ki je prva v državi zgradila brezmotorno letalo i z njim isto leto septembra opravila tudi prve skoke-polete. Avgusta 1932 je Cijan s člani skupine odšel z letalom na Črni vrh na Pohorju, kjer so organizirali uspel štirinajstdnevni jadralni tečaj. Po vrnitvi v Prago je novembra istega leta uredil in izdelal prvo številko časopisa Jadralno letalstvo, ki naj bi izhajal dvomesečno, in v katerem bi sodelovali znani naši in tuji letalski strokovnjaki (Kuhelj, Bloudek, Vouk, Lindner, Elsnic in ostali). Časopis naj bi objavljal problematiko brezmotornega letenja, izdelave letal in organizacijo jadralnih skupin na Slovenskem. Zaradi pomanjkanja denarja je izšla samo ena številka.
|
|
Preberi več...
|
|
| << Začni < Nazaj 1 2 Naprej > Konec >>
| | Rezultati 1 - 8 od 9 |
|
|
 |
|
 |
|
 |
 |
| |
|
Obiskovalci |
Obiskovalci: 285,612 (started: 2006-01-01)
Obiskovalci danes: 140
Obiskovalci vceraj: 306
Obiskovalci na dan: Ø 170.97
Max. visitors per day: 475 (at (date): 2007-04-02)
Max. page views per day: 11,211 (at (date): 2008-11-17)
Page views: 1,859,859
Page views today: 675
Page views yesterday: 2,177
Page views per day: Ø 1,113.34
Page views per visitor: Ø 6.51
Online: 5 Obiskovalci
Max. online: 19 (at (date): 2008-08-01, 18:51:04)
Page views this page: 4,854
Your own page views: 56
JavaScript enabled: 0%
(c) 2006 www.joom.la
|
|
Vreme |
Vir: rtvslo.si |
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
