Zadnje objave

modeli

F-16

F-16F16Načrt za ta model je nastal kot eksperiment, s katerim sem želel podkrepiti svoje znanje iz aerodinamike, za katero sem porabil kar nekaj let študija in prevajanja tuje literature. Cilj projekta je bil potrditi nekatere zaključke, predvsem pa sem želel uporabiti obliko, ki odstopa od standardnih oblik letalskih modelov in se s tem izogniti osnovnim pravilom. Model lovskega letala F-16 je kot nalašč za takšno nalogo. Na pol deltasta krila omogočajo zelo velik razpon hitrosti, rakete na koncu krila pa zmanjšujejo inducirani upor pri minimalni hitrosti in povečujejo učinkovitost eleronov. Samostojno višinsko krmilo omogoča boljše manevrske lastnosti, odpade pa tudi delta miksanje. Smerno krmilo je zaradi svoje velike vitkosti neuporabno za krmiljenje smeri, saj je njen učinek podoben kot pri eleronih, ki model nagnejo v vzdolžni osi, v tem primeru celo v nasprotno smer kot je odklonjeno krmilo. Zaradi tega model nima smernega krmila, stabilizator pa vseeno zelo lepo smerno stabilizira model. Poleg tega pa je oblika samega letala tako specifična, da je bil še večji izziv izdelati ta model, čeprav z določenimi poenostavitvami.
Načrt F16Načrt F16
Zadal sem si nalogo, da ta razmeroma velik model poganja elektromotor Speed 600 brez reduktorja, ki je lahko dostopen in poceni. Potrebno je bilo zagotoviti primerno hlajenje motorja zato je trup votel, motor pa je dobil svoje mesto na zadnjem delu. Elisa se nahaja zunaj trupa, vrti pa se v nasprotni smeri tako, da model potiska. Tok za eliso je daleč za modelom, tako da ne more prehajati preko krmil in s tem motiti ali pomagati pri vodenju. Vpliv vrtljajev motorja nima učinka na samo letenje, zato je občutek pri letenju tega modela enak, kot bi leteli pravi jet model.
Pri načrtovanju modela je bilo potrebno narediti kar veliko kompromisov glede trdnosti in oblike posameznih delov. Čeprav so vsi aerodinamični izračuni kazali, da je let takšnega modela dokaj na meji izvedljivega, je bilo to še večji razlog, da model zagleda luč sveta in s tem preizkusi teorijo aerodinamike. Čeprav je model narejen iz poceni materialov je bil zame prvi start kar stresen. Za dokazovanje aerodinamičnih lastnosti je bilo dovolj, da model samo leti. Po prvem startu pa se je izkazalo, da je model odličen letalec, ki zmore tudi nekaj akrobacij. Čeprav je model poganjal ceneni motor Speed 600, je model dosegal kar visoke hitrosti. Kasneje smo na model namestili brezkrtačni motor AXI 2814, ki ga je poganjalo 10 celic. Pri takem pogonu je bil občutek letenja z modelom zelo podoben letu pravega jet modela. Za akrobacije ni bilo potrebno nobene rezerve hitrosti in višine, saj se je model dvigal pod kotom 45° v nedogled.
Sestavni deliČeprav model izgleda dokaj komplicirane gradnje, temu ni tako, saj je potrebno upoštevati samo pravilni vrstni red rezanja stiropora. Za delo potrebujete stiropor gostote 15 kg/m3 in debeline 10 ter 5 cm. Najprej si odrežite vse bloke iz stiropora. Krilo je sestavljeno iz dveh delov K2 in enega dela K1, ki jih izrežete iz stiropora debeline 5 cm. Prav tako višinski stabilizator, ki je sestavljen iz delov VS1 in VS2. Smerni stabilizator pa iz dveh delov S1 in S2. Trup ima nekoliko več delov od T1 do T6. Dela T1 in T5 izdelate iz enega bloka stiropora debeline 10 cm.Izrezani bloki Izstopno šobo T5 lahko zaradi večje trdnosti pri uporabi močnejšega motorja izdelate iz stirodura. Deli T2, T3 in T4 so iz dveh delov, en kos je izrezan iz 10 cm debelega stiropora, drugi pa iz 5 cm. Kabina pa je iz enega kosa stiropora debeline 5 cm.
Iz topolove vezane plošče debeline 3 mm izrežite vse šablone. Robovi šablon naj bodo nekoliko polkrožno obrušeni, da grelna žica lažje teče preko njih. Na šablone si označite tudi vse pozicijske črte po katerih boste grelno žico vodili. Črte niso oštevilčene, saj enkrat potrebujete številčenje v smeri urinega kazalca, drugič pa v nasprotni smeri. Številčenje lahko izvedete v obeh smereh in uporabite dve različni barvi pisala.

Krila in stabilizatorji
Rezanje stabilizatorjevNajprej izrežite krila ter višinski in smerni stabilizator. Na načrtu so na vseh robovih označene črke, ki ponazarjajo katera šablona mora biti na tem delu. Na blok postavite najprej spodnje šablone in z žago izrežite spodnjo površino. Dodajte še drugi del šablon, ki določa profil in izrežite še zgornje površine. Zadnji rob poravnajte z ostrim skalpelom, prednji rob in celotno površino pa narahlo obrusite in posesajte, da bo gladka in se bo lepilni trak lepo prijel. Za lažje delo vse dele med seboj zlepite z lepilom za stiropor. Krilo in stabilizatorja lahko že prekrijete z lepilnim trakom. Prekrivati začnete najprej na spodnji strani in nato še na zgornji. Sredico postavite na ravni mizi v odrezane negative iz stiropora in začnite prekrivati na zadnjem robu. Posamezni trakovi lepilnega traku se med seboj prekrivajo za okoli 5 mm in so vzporedni z zadnjim robom. Ko je celotna površina prekrita in nalepljeni vsi dekorji, s skalpelom izrežite elerone in krmila na višinskem stabilizatorju. Spodnji rob krmila porežite pod kotom in krmila na spodnji in zgornji strani prilepite s prozornim lepilnim trakom na svoja mesta.

Trup
Najprej izrežite del T4. Oba 10 in 5 cm debela bloka postavite na ravno mizo tako, da bo tanjši blok spodaj. Po sredini narišite središčnico po kateri se boste ravnali pri nastavljanju šablon. Na prednji zgornji rob na obe strani z bucikami pritrdite šabloni za izrez odprtine krila. Šablona ima na prednjem delu utor, skozi katerega vstavite grelno žico in najprej odrežite zgornjo konturo krila nato pa še spodnjo. Rezanje zunajSredico potegnite iz bloka in preverite, ali je kontura pravilna. Če se je kje pojavila napaka, lahko to še enkrat popravite z grelno žico. Ko je utor pravilno izrezan, vstavite sredico nazaj in jo pustite do konca rezanja. Ta sredica bo zagotavljala, da bo grelna žica med rezanje vedno drsela skozi material, ki jo enakomerno hladi. Če sredice ni, bo grelna žica del poti naredila skozi luknjo in se tam bolj segrela, kar je posledica, da rez ne bo enakomeren. Na enak način naredite tudi utor za višinski stabilizator.Izrezano Tudi to šablono nastavite na zadnji zgornji rob bloka in ga pritrdite z bucikami. Pokončna črta na šabloni predstavlja konec bloka stiropora, kar zagotavlja vodenje grelne žice pred začetkom rezanja in na koncu. Tudi tu sredico vstavite nazaj na svoje mesto.
Na prednji rob točno na sredini pritrdite šablono N, na zadnji rob pa šablono P. Odrežete najprej zgornjo polovico in nato še spodnjo, da dobite zunanjo obliko trupa. Odstranite tanjši blok stiropora in grelno žico napeljite na notranji rob šablon. Na enak način odrežite tudi notranjost trupa. Ko je zgornji notranji del odrezan, odstranite sredico in na svoje mesto zopet postavite tanjši blok stiropora. Odrežete še notranjo konturo po tem delu in srednji del trupa je gotov. Ker je ta del zelo preluknjan deluje zelo krhko, vendar naj vas to ne zavede, ker bodo krilo in višinski stabilizator to konstrukcijo zelo ojačili.Rezanje znotraj
Na enak način izrežite še del T3, kjer uporabite šabloni  L in M. Ta del je najbolj zamotane oblike, zato je treba biti pazljiv pri rezanju, predvsem pri različni hitrosti rezanja na obeh straneh šablon. V ta namen so različno gosto narisane tudi pozicijske črte na šablonah. Še spodnji kosKo režete prehod v krilo na šabloni M morate upočasniti žico na šabloni L, ko pa začnete rezati ožino na šabloni L pa upočasnite žico na šabloni M. Ko je del gotov, s skalpelom nekoliko skrajšajte notranjo poličko, da boste lahko napeljali kable do motorja. Izdelava dela T2 je enaka, razlika je le v tem, da je tanjši blok stiropora tokrat postavljen ob stran, uporabite pa šabloni J in K. Da boste lahko izrezali notranjo konturo morate z vročo žico ali kar z okroglo pilo v sredini narediti luknjo, skozi katero boste lahko vstavili grelno žico in tako lahko odrezali še notranjo odprtino. Prav tako boste morali narediti luknjo v sredini tudi pri delu T5. Tu uporabite šabloni R in S. Nos trupa T1 je poln, zato lahko odrežete le zunanjo konturo. Ker je nos zelo koničen, ima prednji rob majhen radius.
Dele trupa sestavimo v celoto in jih zlepimo med seboj z lepilom za stiropor.Nosni del trupa Za pomoč uporabite spodnje negative, ki so ostali od rezanja. Te negative lahko prelepite s samolepilnim trakom, ki vam bodo kasneje služili tudi kot stojalo pri hranjenju modela. Ko se lepilo dobro posuši celoten trup previdno obrusimo, da dobimo gladko površino. Dela T1 in T2 pa obrusimo v lepo polkrožno obliko. Z žago odrežemo še rob, na katerem bo pritrjena kabina, ki jo odrežete iz bloka stiropora debeline 5 cm. S šablonami za kabino najprej odrežete obliko v tlorisu in narisu, okroglino pa naredite s šablono, ki jo naredite iz vezane plošče in nanjo pritrdite polkrožno oblikovano jekleno žico debeline 1 mm. S to šablono preprosto posnamete rob in celotno kabino obrusite. Na trupu v ležišču, kjer kabina leži s skalpelom povečajte odprtino, skozi katero boste imeli dostop do sprejemnika in akumulatorja.Zrezan trup
V tako narejen trup lahko sedaj vstavite krilo in višinski stabilizator in pričnete s prekrivanjem. Zaradi okroglin na prednjem delu trupa je najbolje uporabiti tanjše trakove lepilnega traku, da se preveč ne mečka. Ko je trup s krili in višinskim stabilizatorjem prekrit, na svoje mesto postavite še smerni stabilizator in ga prilepite s kosi lepilnega traku. Na delu S2, kjer nalega na trup, je smiselno obrusiti majhen radius, Nosilec motorjada lepše sede na trup.
Raketi izrežite iz stiropora 3x3x30 cm, radius pa posnemite z enako šablono kot pri kabini, le da žico ukrivite v manjši radius. Prednjo in zadnjo konico oblikujte s skalpelom in obrusite z brusnim papirjem, stabilizatorje pa izrežite kar iz kartona, ki jih prelepite s samolepilnim trakom. Zadnjo konico z olfa nožem križno prerežite in v te utore vstavite stabilizatorje. Rakete z lepilnim trakom prilepite na konce krila in pazite, da ne bodo ovirali premikanja eleronov.

Komande
Za upravljanje uporabite tri servomehanizme, ki so lahko tudi standardne velikosti ali nekoliko manjši. Na spodnjem delu krila naredite dva utora, v katera z lepilnim trakom pritrdite servomehanizma za elerone. V stiropor zarežite utor in vanj potisnite kabel, ter ga po najkrajši poti speljite v trup. Zaradi dolžine kablov boste morali uporabiti podaljške. Iz aluminijaste pločevine debeline 1 mm narežite trakove širine okoli 1 cm in dolžine okoli 5 cm. Na koncu zvrtajte luknjo premera 1,5 mm in jo ukrivite pod pravim kotom. Te ročice kar z lepilnim trakom pritrdite na elerone in naredite še povezavo s servomehanizmom.
Na enak način naredite še povezavo na višinskem stabilizatorju, vendar samo na eni strani. Oba višinska krmila sta povezana z jekleno žico premera 2 mm, ki jo ukrivite v obliki kvadratne črke U. To žico speljite skozi dve cevki, ki ju z lepilnim trakom prilepite na trup, žico pa prav tako z lepilnim trakom prilepite na notranji rob višinskih krmil. Sprejemnik se nahaja v kabini, da je lahko dostopen in ga z ježkom pritrdite ob notranjo steno.

Motor
Pogon modelaIz topolove vezane plošče debeline 6 mm izrežite rebro nosilca motorja, ki ga z lepilnim trakom prilepite na zadnji rob dela T5. Iz letalske vezane plošče debeline 4 mm, pa izrežite še nosilec motorja s hladilnimi odprtinami. Pri uporabi motorja Speed 600, je to rebro lahko iz topolove vezane plošče, če pa boste uporabili močnejši motor, uporabite raje letalsko vezano ploščo. S štirimi lesnimi vijaki nosilec motorja preprosto privijete na rebro nosilca. Regulator vrtljajev naj bo čim bliže motorja in se nahaja na notranjem delu višinskega stabilizatorja. Povezava do akumulatorja, ki se nahaja v nosu trupa je nekoliko daljša, zato uporabite primerno debele žice.
Za pogon motorja Speed 600, sem uporabil akumulator z osmimi celicami in 2400 mAh. Zaradi velike mase motorja je za pravilno lego težišča akumulator postavljen čisto spredaj v nosu. Če pa boste uporabili brezkrtačni motor, ki je veliko lažji, pa bo akumulator postavljen bolj nazaj. V ta namen služi notranja polička v delu T3.

Letenje
Letenje z modelom se je izkazalo za zelo nezahtevno in ga lahko vodijo celo začetniki, ki že obvladajo letenje z jadralnim modelom. Model vržemo iz roke, kot jadralni model, krila pa zelo hitro »primejo«, tako, da vzlet sploh ni problematičen. Zaradi zelo nazaj pomaknjenega motorja ni bojazni, da nas udari vrteča se elisa, zato lahko model startamo tudi s prižganim motorjem.
Model zelo dobro jadra in je bil preizkušen kot jadralni model na pobočju. Modelu sem odstranil pogon in težki akumulator zamenjal za lažjega. Pri zmernem dviganju na pobočju, je model zelo dobro pobiral termiko in pri preletih dosegal kar lepe hitrosti.
Še namig za tiste, ki bi radi naredili bolj ličen model, kot pa prekrit s samolepilnim trakom. Lahko uporabite tudi pak papir, ki ga z belim mizarskim lepilom prilepite na površino modela. Ta papir lahko kasneje lakirate in brusite. Na koncu pa cel model prebarvate v pravih barvah z detajli, ki bodo modelu pričarali pravo sliko.

Še nekaj o tem modelu

PDF oblika načrta

Cessna iz stiropora

Cessna iz stiroporaDolgo sem razmišljal s kakšnim projektom bi lahko zaposlil male modelarje na modelarskem krožku in jim poleg lesene gradnje iz reber približal še kakšno drugo tehniko obdelave gradiv. Ker otroci v osnovnih šolah večinoma še nimajo naprav za radijsko vodenje, je bila ideja izdelati prostoleteči model, ki bi bil poceni in iz lahko dostopnih gradiv. Ker pa male nadebudneže privlači predvsem oblika modela, ki je čim bolj podobna pravemu letalu, je nastala ideja za visokokrilni model iz stiropora, ki je prelepljen s samolepilnim trakom.
Continue reading “Cessna iz stiropora” »

Komar

Spominjam se, ko sem pred leti opazoval dva brata, ki sta se na domačem modelarskem letališču učila letenja z motornim modelom, ki je bil zares nenavadne oblike. Po splošnem začudenju nas prisotnih, smo izvedeli, da sta si bratsko razdelila tudi gradnjo modela. En je imel nalogo izdelati krila, drugi pa vse ostalo. In kaj je bilo pri vsem tem najbolj nenavadno, predvsem to, da je bil model narejen po liniji najmanjšega napora in tako poenostavljen, da ga bolj sploh ni možno več poenostaviti s predpostavko, da ohranimo vse varnostne dejavnike. Čeprav je bil model izključno začetniški, nas je vse dodobra navdušil, saj je v zraku pokazal zelo eleganten in stabilen let, ki je za začetniške modele še kako pomemben. Ker pa je od tega preteklo že kar nekaj let, sem na omenjeno idejo modela kar malo pozabil.komar
S fanti, ki hodijo k modelarskemu krožku in že letijo z RV jadralnimi modeli, smo razmišljati o začetniškem motornem modelu, s katerim bi najhitreje in najceneje napredovali. Njihova največja želja je bila čim krajša in nezahtevna gradnja, saj jim šola pobere veliko časa. Takrat pa sem se spomnil na prej omenjen dogodek in na splošno odobravanje je nastal načrt modela, ki je sedaj pred vami. Naj povem še to, da je model možno zgraditi samo v osmih urah, kar je nam tudi uspelo, in se od prvotnega modela razlikuje samo po tem, da je dodan servomotor za plin, ki naj bi le omogočil nekaj več svobode pri letenju. Ker pa model v zraku izgleda kot nekakšen velik komar, smo ga tako tudi poimenovali.
Za pogon uporablja letalski motorček z prostornino od 1,5 – 2,5 ccm. Za radijsko vodenje pa zadoščajo trije kanali s katerimi krmilimo smer, višino in plin. Kot smo že povedali je gradnja zelo enostavna, zato se kar lotimo izdelave kril.

KRILA:
Klasična gradnja kril nam omogoča zelo lahko konstrukcijo in ne zahteva kompliciranih postopkov, kot je npr. vakumiranje pri krilih z jedrom iz stiropora. Profil je znani Clark-Y, ki je zelo priljubljen za takšne modele. Rebra, ki so vsa enaka, izdelajte v sendviču iz balse 2mm. Iz vezane plošče 2-3mm ali aluminijeve pločevine 2mm izdelajte dva popolnoma enaka profila, ki nam bosta služila kot šabloni za izdelavo ostalih reber v sendviču. Med oba ta rebra vstavite 23 ploščic iz balse 2mm, ki so malo večje od teh šablon. S pomočjo bucik tak sendvič fiksirajte, da se ne bodo ploščice premikale med seboj. To pripnite v primež in z rašpo in brusnim papirjem obdelajte rebra v ustrezno obliko. Pri tem nam šablonski rebri dasta potrebno obliko ostalih reber. Pri tem opravilu ne smemo pozabiti tudi na utor za nosilec, ki ga prav tako izdelamo še v sendviču. Šele, ko smo z obliko reber med šablonama zadovoljni, lahko to konstrukcijo razstavimo in dobimo potrebna rebra za krilo popolnoma enakih oblik. Ker pa je v korenu krila potrebno obe polovici spojiti med seboj, zaradi V-loma krila, je potrebno iz vezane plošče 3mm izdelati še 5 reber K1, ki so enaka ostalim v krilu, le utori za dele K7 in K8 so dodani in računati moramo na oplato iz balse. komar
Za glavni nosilec nam služi smrekova deščica 5×10 mm, ki mora imeti lepo raščene letnice. Vsako polovico krila bomo sestavljali posebej in šele na koncu spojili med seboj. Zaradi lažjega in natančnejšega sestavljanja krila je potrebno obe polovici krila narisati v naravni velikosti. Na načrtu je to narisano v merilu 1:2, zato morate risati vse še enkrat večje. Tako narisane risbe pripnite na šablonsko desko z risalnimi žebljički. Na risbo lahko sedaj zelo natančno polagamo dele in jih med seboj lepimo. Z bucikami pritrdimo najprej nosilne K4, torzijske K3 in zaključne K5 letvice. Med te pa sedaj lepo nanizajmo rebra K2 iz balse in jih z belim mizarskim lepilom prilepite na omenjene letvice. Ko se lepilo posuši lahko obe polovici krila zlepite med seboj pod kotom, ki ga določata nosilca K7 in K8 iz vezane plošče 4 mm. Eno polovico krila moramo ustrezno podložiti, da se nam med sušenjem krilo ne bo premikalo.
Ta konstrukcija se mora zelo dobro posušiti, zato ne bodimo nestrpni in pustimo sušenju čas. Ko pa se konstrukcija dobro posuši lahko vlepimo še rebra K1 iz vezane plošče in na njih oplato K6 iz balse 1,5 mm. To oplato je najbolje prilepiti kontaktnim lepilom Neostik. Najprej opašimo vse oplate, nato pa vse spoje na rebrih in na oplati tanko namažemo z prej omenjenim lepilom. Počakamo nekaj minut, da se lepilo skoraj posuši in oplate samo lepo pritisnemo na svoje mesto. Tako lepljenje je zelo hitro in učinkovito saj se oplata zelo natančno prilepi na rebra. Z uporabo belega mizarskega lepila se nam balsa napije vode, s katero je to lepilo razredčeno in se primerno naguba. Tako lepljenje tudi ne moremo lepo pritisniti na podlago in rezultat takega lepljenja je neravna površina.komar
Na konceh kril prilepite blok K9 iz balse in ga lepo obrusite v obliko kaplje, da bo prehod čim lepši. Zaradi možnega trka kril ob tla ta konec krila ojačimo še z dvema trikotnima ploščicama K10.
Krila so tako gotova in jih je potrebno le še prekriti s folijo in jo primerno napeti. Bodite posebej pozorni na morebitno zvitje krila, saj morata biti obe polovici popolnoma enaki. Le to nam bo omogočilo lep in stabilen let.

TRUP:
Trup je pri tem najbolj posrečene konstrukcije in prav to daje modelu tisti čar. Za laika je vpogled na delovanje komand prav zanimivo.
Iz vezane plošče 8mm izdelajte prednji del trupa s predpostavko, da odprtino za motor prilagodite vašemu tipu motorja, ki vam je na razpolago. Če vezane plošče 8mm ne boste dobili, lahko zlepite med seboj dve 4mm plošče. Nadaljevanje trupa je iz polne smrekove letvice, ki naj ima prav tako lepo raščene letnice. Na del T1 jo prilepite z belim mizarskim lepilom in še dodatno ojačite z dvema lesnima vijakoma.
Prednje podvozje prekrivite iz jeklene žice 4mm, na katero s pomočjo sponk pritrdite dvoje koles s premerom okoli 60-70mm. Zadnjo ostrogo okrivite iz jeklene žice 2mm in jo z lesnim vijakom pritrdite na zadnji del trupa. Iz vezane plošče 4mm izdelajte nosilca za podvozje T3 in T4. Del T4 kar prilepite na ploščo T3 z belim lepilom. Del T4 ima notranji utor prilagojen po obliki podvozja. Ko podvozje vstavite v ta utor in to z vijaki M3 privijete na trup, mora biti le to zelo fiksno.Komar pozimi
Takoj za nosilcem podvozja prilepite še okroglo letvico ř6mm za pritrditev kril z elastikami. Na zadnjem delu je elastika vpeta kar na spodnji rob trupa, da smrekove letvice ne bi po nepotrebnem oslabili. Da pa bo krilo zaradi V-loma stabilno stalo na trupu, moramo zato na obeh straneh krilo podložiti z dvema letvicama iz balse in ju lepo opasano  prilepiti na trup.
Višinski in smerni stabilizator izrežite iz balse 4mm in ju pravokotno prilepite na trup ter po možnosti še malo ojačite z balsinimi trikotnimi letvicami. Robove primerno obrusite in celotno površino zgladite. Za pregib ne bomo uporabili tečajev saj bomo to naredili s folijo pri prekrivanju. Na koncu, ko bodo stabilizatorji že prekriti s folijo, bomo še pritrdili ročice za komande.
Iz aluminijeve pločevine 2-3mm naredimo še 6 konzol za pritrditev servomehanizmov. Te konzole od spodaj navzgor privijemo z lesnimi vijaki na trup in sicer po dimenzijah vaših servomehanizmov. Tudi luknje za pritrditev le teh naredite po vaših merah. Za povezavo servomehanizmov in krmil uporabimo smrekovo letvico 6x6mm, ki ji na obeh koncih pritrdimo priključke iz jeklene žice 1,2mm. Na zadnji strani je ta žica dvojno zakrivljena, na sprednji pa je potrebno prilepiti nastavek za vilico z navojem, saj le tako lahko natančno strimamo komande. Za pogon komande plina pa uporabite samo konec žice brez letvice, saj je ta komanda dovolj kratka.
komar načrt
Preden na trupu dogradite vse komande in povezave je potrebno celotno leseno konstrukcijo trupa 2-3x prelakirati z dvokomponentnim lakom, da postane neobčutljiv na gorivo, ki zelo rado topi lepila.
Motor pritrdite na trup s pomočjo vijakov, ki jih spodaj stabilizirate z dvema maticama, ki naj bi preprečevala odvijanje zaradi vibracij. S pomočjo elastik pritrdite tudi plastičen rezervoar s kapaciteto približno 1,25 dcl. Priporočljivo je med trup in rezervoar podložiti kos pene, da ublažimo prehod vibracij trupa na rezervoar. Pri prevelikih vibracijah rezervoarja se rado začne gorivo peniti in tako motor dobi preveč osiromašeno mešanico in ne deluje zanesljivo. Povezavo med rezervoarjem in motorjem naredite iz čim krajših silikonskih cevčic.
Ko ste pritrdili vse servomehanizme, jih povežite s sprejemnikom, ki ga dobro obvijte s peno. Prav tako s peno zaščitite tudi akumulator in vse skupaj vstavite v PVC vrečko, ki jo s pomočjo risalnih žebljičkov obesite pod trup. Anteno in priključne kable speljite ven, vendar ne skupaj, da se ne ustvarijo motnje, pač pa anteno izvlecite na zadnji strani, ostale priključke pa na sprednji strani. Anteno s pomočjo bucike fiksirajte na smerni rep, kar pa je je še ostalo naj prosto visi za modelom.
Zaradi občutljivega podvozja je poletanje modela lahko malo težje, zato priporočam, da prve polete naredite iz roke. Model zelo dobro jadra in lahko leti z zelo majhno hitrostjo. Pri neveščem pristajanju se kaj rado zgodi, da se model prevrne na nos in tako hitro lahko zlomimo eliso. Pristajanje vršimo enako kot pri jadralnih modelih, saj bo model kar sam pristal, le če ima dovolj prostora. Pri neveščem pristajanju smo si pomagali tako, da smo v doletu, če je bilo pravilno, motor ugasnili in s tem zavarovali eliso pred možnim lomom.

Načrt v pdf obliki
 

Extra 300 L

Extra 300 LModel akrobatskega letala Extra 300 L je primeren za trenažno šolanje modelarja začetnika, ki že dobro obvlada visokokrilni začetniški model. Primeren je za uvajanje v akrobatsko letenje, saj dovoljuje tudi manjše napake. Čeprav lahko izvaja vse akrobatske figure pa le te niso takšne, kot jih zmore za to primeren model. Ker je dokaj nevtralno stabilen je torej zelo primeren za nadaljevanje šolanja na nizkokrilnih modelih.
Continue reading “Extra 300 L” »

Trener 40

Trener 40Za učenje letenja z motornim modelom je najbolj pomembno kakšen model pri tem uporabimo. Večina modelarskih firm ima v svojih programih začetniške trenažne motorne modele, ki se med seboj ne razlikujejo preveč. Osnova visokokrilnika ostaja standardna. Ker je to model za učenje letenja, ima zato tudi malo močnejši motor, da lažje prenaša napake pilota. Številka 40 pomeni velikost modela, ki se nanaša na uporabljen motor. Uporabimo torej motor s prostornino okoli 6,5ccm. Za vodenje potrebujemo štiri kanalno napravo za DV vodenje. Model krmilimo s smerjo, nagibom, višino in plinom. Ker ima krilo velik V-lom, je model zelo dobro vodljiv tudi samo s smerjo, tako, da lahko nagib za začetek samo blokiramo in ga uporabimo kasneje, ko že znamo leteti. Takšno učenje je manj utrujajoče pa tudi refleksi pilota so lahko malo počasnejši.
Continue reading “Trener 40” »

Ponudba kompletov