Zadnje objave

elektronika

Servotester

Pri vgradnji servomotorjev v model smo primorani uporabljati celoten sistem za radijsko vodenje. To pomeni, da servomotorje priključimo na sprejemnik ter vključimo oddajnik. Trimerje nastavimo na sredino in z danimi hodi servomotorja nastavimo pravilne hode krmil. Na delovni mizi se pri takem opravilu hitro nagrmadijo sestavni deli. Ker pri takem opravilu brusimo, režemo in spajkamo, je velika verjetnost, da poškodujemo dragoceno napravo za daljinsko vodenje. Poleg tega pa ne smemo zanemariti dejstva, da s svojim oddajnikom delamo motnje, saj je signal zaprt v prostoru lahko zelo moteč za razne elektronske naprave, kot je recimo računalnik ali radijski in televizijski sprejemnik.
   Novejše radijske postaje za daljinsko vodenje, ki so podprte z računalnikom nam omogočajo, da sredinske lege in končne hode servomotorjev nastavimo kar na oddajniku. Čeprav je tak način zelo priročen, pa se kaj rado zgodi, da s temi nastavitvami pretiravamo, kar privede do prevelikih odklonov pri uporabi določenih mešalnikov v oddajniku, ki signale seštevajo. Pri srednji legi (nevtrala) servomotorja mora biti ročica in bovden pod kotom 90°, ter prav tako ročica in bovden na krmilu. Le na tak način bosta oba odklona v skrajni legi enaka. Če ta kot ni pravi, je v eno smer odklon večji kot v drugo. V nekaterih primerih je sicer dobrodošlo, ko želimo takšne razlike v odklonih. Zaradi tega efekta moramo že v osnovi mehansko zagotoviti pravilne kote med ročico in bovdnom.
   Vseh nevšečnosti se lahko izognemo z uporabo servo testerja, ki simulira signal za pogon servomotorja. Nanj lahko priklopimo le en servomehanizem, katerega lahko dokončno vgradimo in nastavimo vse hode. Ker ima napravica svoje napajanje, nam ampermeter kaže tudi porabo servomotorja v mirovanju in v gibanju. Primerjanje porabe servomotorja brez obremenitve in z obremenitvijo, nam daje dobro predstavo, ali je povezava med servomotorjem in krmilom narejena pravilno s čim manj trenja. Obenem pa nam daje teoretičen podatek o porabi toka za vsak servomotor posebej, in seštevek vseh porab servomotorjev v modelu določa čas letenja, ki je pogojen s kapaciteto sprejemniškega akumulatorja. To enostavno izračunamo tako, da delimo kapaciteto akumulatorja v mAh s porabo vseh servomotorjev v modelu skupaj. Sicer je ta podatek le teoretični, saj moramo upoštevati, da se servomotorji v letu ne premikajo stalno, poraba pa je odvisna tudi od hitrosti modela in velikosti krmil.
   Napravica je zasnovana zelo enostavno in z malo materiala, ki je dostopen in cenen. Ker za svoje delovanje uporablja integrirano vezje si poglejmo kaj le ta zmore in za kaj je namenjen.
   
   Integrirano vezje NE555   NE 555
Integrirano vezje se nahaja v ohišju DIL8, kar pomeni, da ima 8 nogic. Je monostabilni multivibrator, ki na izhodu daje impulze točno določenih dolžin, katere določajo RC členi v vezju. Osnovna vezavaNa blok shemi vezja lahko vidimo, kako je integrirano vezje zgrajeno. Ima tudi vhod za reset, ki ne deluje takrat, ko je le ta vezan na pozitivno napetost. Uporablja se predvsem pri uporabi vezja za časovne enote. Priložena je tudi predvidena shema okoli tega vezja, kot jo predvideva proizvajalec. Izračun elementovVidimo, da je izhodni signal pogojen z dvema uporoma (R1 in R2) in enim kondenzatorjem (C). Razmerja med temi elementi določajo dolžino signala, pavze in frekvence, s katero vezje generira to nihanje. Vsa teorija o tem nam zelo malo pove, kadar želimo s temi elementi doseči točno določene vrednosti signala in pavze. V takih primerih nam pride na pomoč matematika s pripadajočimi formulami.
   S temi formulami si lahko natančno določimo elemente, ki nam bodo zagotavljali točno določene impulze. Servomotorji delujejo s pozitivnimi impulzi dolžine od 1,2 µs do 2,4 µs, ter frekvenco okoli 50 hZ. S spreminjanjem dolžine se nekoliko spreminja frekvenca, vendar servomotor tega ne zazna, saj je najbolj pomembna dolžina pozitivnega impulza, po katerem se ravna. V našem primeru se je izkazalo, da ne moremo doseči zadovoljivega pozitivnega impulza zaradi same zgradbe integriranega vezja, zato smo za dolžino uporabili pavzo in signal na izhodu invertirali. Tako smo dobili pravilen signal, ki nam krmili servomotor.
  
   Delovanje vezja
   Vezje je identično, kot ga predlaga proizvajalec, le elementi so točno določeni. Shema servotesterjaZa pravilen razpon pozitivnih impulzov sta zaporedno vezana dva potenciometra in en trimer. Potenciometer P1 služi kot trimer, P2 pa kot ročica na oddajniku. Izhodni signal peljemo preko upora na tranzistor, ki je preko emiterja vezan na maso, kolektor pa preko upora na pozitivno napajalno napetost. Ko je na izhodu integriranega vezja pozitiven signal se tranzistor odpre in sklene izhod za servomotor na maso. Takrat signala ni, ko pa se tranzistor zapre, pride preko upora pozitivna napetost in na izhodu se pojavi signal. Ta zanka deluje kot inverter, ki obrne negativni impulz v pozitivnega.
   Gibanje servomotorjaNapajanje servomotorja se vrši preko močnejšega upora majhne upornosti, ki služi za napajanje merilnega instrumenta. Na vsakem uporu pride do določenega padca napetosti in to razliko nam potem pokaže merilni instrument. Zaporedno vezan trimer služi le za nastavitev pravilno umerjene skale, ki nam že kaže porabo v mA.
   Upor R1, potenciometra P1 in P2 ter kondenzator C2 morajo biti točnih vrednosti, saj je od njih odvisna dolžina potrebnega signala. Tranzistor je lahko katerikoli NPN. Kondenzator C1 je lahko vrednosti od 10 do 100 nF, saj služi le za blokado. Merilni instrument naj ima občutljivost 100 µA, vendar to ni kritično, saj se lahko s spremenjeno vrednostjo upora R2 in trimerja Tr2 še vedno lahko nastavi pravilni prikaz. Lahko pa te elemente tudi izpustite, če ne želite uporabljati merilnika porabe, ali pa uporabite že obstoječ amper meter.
  
   Gradnja
   Tiskano vezjeVezje je zelo pregledno in dokaj veliko, da se ga lahko lotijo tudi začetniki. Ima predviden tudi prostor za pritrditev obeh potenciometrov. Izjedkano ploščico, velikosti 60 x 47 mm, dobro očistimo in zvrtamo luknje. Vrstni red sestavljanja ni pomemben. Postavitev elementov Integrirano vezje je lahko prilotano direktno na ploščico, začetnikom pa priporočam podnožje. Trimerja sta za ležeč položaj, potenciometra pa lahko pritrdite kar na ploščico in primerno zakrivite kontakte. Za vgradnjo v ohišje pa je priporočljivo potenciometra prilotati na zgornjo stran in nato potenciometra priviti na ohišje.
   Na izhodne sponke prilotajte originalni priključek za servomotor, kateri se uporablja za podaljške v modelu. Tudi za napajanje uporabite originalni priključek, saj je najenostavneje za napajanje vezja uporabiti kar obstoječo sprejemniško baterijo.
  
   Nastavitev vezja
   Vezje priključite na napajanje in priklopite servomotor. Vezje mora delovati že iz prve, le hodi niso še pravi. Da bomo lahko nastavili pravilne položaje ročice na servomotorju, si naredite šablono iz kartona, ki jo pritrdite na servomotor. Tega najprej priključite na DV sistem in si s svinčnikom zarišete srednjo in vse končne lege ročice. Upoštevajte tudi trimer in nastavitev povečanega hoda servomotorja, če vam vaš oddajnik to omogoča. Sedaj, ko imamo točno določene hode, ki jih generira naš oddajnik in sprejemnik lahko umerimo tudi našo napravico. Servomotor priključite na servo tester in oba potenciometra nastavite točno na sredino. S trimerpotenciometrom Tr1 nastavite položaj ročice servomotorja na sredino, kot ste jo zarisali na kartonski šabloni. Ker naše vezje generira nekoliko več hoda, kot pa DV sistem, je najbolje na ohišju pod potenciometer narisati skalo od kje do kje je hod servomotorja aktualen. Ta rezerva je določena predvsem zaradi uporabe različnih servomotorjev. Na sliki se lepo vidi, kakšen hod ima servomotor (graupner) in kakšnega generira naša napravica.
   Amper meter je najbolje umeriti z uporabo umerjenega merilnega instrumenta, ki ga vežete zaporedno med pozitivnim izhodom in pozitivnim priključkom servomehanizma. Ta instrument nastavimo na občutljivost do 1A in s trimerjem nastavimo naš kazalčni instrument, da kaže enako vrednost. Ponavadi si moramo narediti tudi novo skalo na kartonu, ki jo vstavimo v ohišje kazalčnega instrumenta.
 

Pozicijska luč na modelu

Pozicijska lučVsak modelar ima željo izdelati model, ki je čim bolj podoben svojemu večjemu bratu. To nam tudi več ali manj uspe, vse pa je odvisno od spretnosti in zahtevnosti modelarja. Tudi sam sem se navduševal nad letalom Cessna in se zato odločil za gradnjo modela. Moja zahteva je bila, da je model čim bolj verna kopija pravega letala. Poskušal sem posnemati čim več detajlov in se zato tudi pri barvanju dodobra namučil. Model je po videzu res podoben pravemu letalu, pa vendar je pri njegovem letenju nekaj manjkalo, predvsem tista pika na “I”, kot radi rečemo. Pri opazovanju pravega letala med vzletanjem in pristajanjem se mi je porodila ideja, da tudi v model vgradim pozicijsko luč na vrhu repa. V sončnem vremenu se efekt sicer ne vidi, toda v oblačnem vremenu se je model prerodil. Mala rdeča utripajoča lučka na repu je napravila na vse gledalce impozanten vtis. Predvsem vožnja modela po stezi s prižgano lučjo.
    Continue reading “Pozicijska luč na modelu” »

Preizkuševalnik kvarc kristalov

Kristali ali kvarci kot jim radi rečemo, so v radijsko vodenem sistemu najobčutljivejši elementi. Trdi pristanki ali celo strmoglavljenja modelov so lahko vzrok, da kristal poči in ni več uporaben. Včasih sploh ne opazimo te okvare in model lepo popeljemo v zrak, tu pa se stvari zelo spremenijo saj lahko kaj hitro izgubimo kontrolo nad modelom. Včasih že med zagonom motorja, ko se model prične tresti, opazimo trzanje v komandah. To je ponavadi znak za okvaro na kristalu. Če narahlo potrkamo po ohišju sprejemnika in če komande trznejo je velika verjetnost, da je kristal pokvarjen.
   Takšnim nevšečnostim se hitro lahko izognemo, če uporabljen kristal preverimo. Da pa to lahko storimo, si izdelajmo majhno in ceneno napravico za preverjanje kristalov. Iz izkušenj vem, da je napajanje takšnih napravic, ki jih nosimo s seboj na teren vedno problem. Polnenje sprejemniške in oddajniške baterije je nujno potrebno opravilo, da pa bi napolnili še eno dodatno napravico pa nam ponavadi zmanjka energije. Zato sem že v konceptu razmišljal, da vir napajanja prilagodim. Tako je nastala majhna napravica, ki jo priključim kar na priključek na oddajniku za polnenje alumulatorjev. Da pa je napajanje zagotovljeno, moramo imeti v oddajniškem modulu za napajanje kratkostično sponko, ki oddajniku zagotavlja polnenje z avtomatskimi polnilci. Če oddajnik nima možnosti nastavitve za takšno polnenje, potem je potrebno premostiti zaščitno diodo v oddajniku. Ta dioda preprečuje, da bi oddajniško baterijo narobe priključili na polnenje.
Električna shema testerja
   Kaj v bistvu vzbuja kvarc? Če nanj priključimo zelo občutljiv merilni instrument, bomo opazili neko napetost, ki se pojavlja. To imenujemo piezoelektrični efekt in ga največ uporabljamo pri klasičnih gramofonskih glavah. Piezoelektrični efekt je inverzen, kar pomeni, da z različno napetostjo na kristalu vzbudimo mehanično vzbujanje.
   To je le en efekt, ki ga ima kristal. Drugi efekt je v našem primeru bolj pomemben in sicer njegova resonanca. Odvisno od reza, oblike in velikosti kristala, vsak različen kristal oscilira na različni svoji frekvenci. Ta frekvenca je lahko le nekaj KHz ali pa nekaj MHz. Frekvenca je stabilna do milijontnega dela svoje vrednosti ne glede na temperaturo okolice. Prav zaradi te lastnosti je kvarc kristal v radijskih napravah nepogrešljiv. V našem sistemu kvarc odreja točno frekvenco delovanja, ki jo modelarji imenujemo kar kanal.
   S pomočjo kvarca je možno zgraditi zelo enostavne stabilne oscilatorje. Naš tester deluje aperiodično kar pomeni, da ga ni potrebno nastavljati. Če pogledamo shemo vezja vidimo, da je kvarc  sestavni del oscilatorja, ki ga sestavljajo T1, C1, C2, R1 in R2. Ta oscilator ima frekvenco uporabljenega kristala. Tako dobljeno VF napetost usmerimo s C3, D1 in D2, ta pa že lahko odpira tranzistor T2. V kolektorskem krogu je vezana LED dioda, ki sveti močnejše ali šibkejše, odvisno od višine VF napetosti. Na ta način se tudi dobi približna ocena in kvaliteta kvarca ki se preizkuša. Neispraven kvarc sploh ne oscilira in dioda ostaja ugasnjena.
tiskano vezje
   Lahko pride do pojava, da napravica ne bo delovala kljub brezhibnemu kvarcu. Problem je v uporabi baterij, ki imajo slabo lastnost v tem, da se jim poveča notranji upor pri praznenju. To lahko odpravimo z vezavo kondenzatorja 0,1 MF na obe napajalni točki.
   Ploščica tiskanega vezja je narejena klasično in je zelo enostavna. Vrstni red elementov ni pomemben, pa tudi vrednosti elementov niso kritične. Nekaj več problemov bo s konektorjem za napajanje. Uporabite 1,5mm debelo izolirano bakreno žico, takšno ki jo uporabljamo za električno napeljavo v hiši, in jo prilotajmo na konektor. Nataknemo plastični pokrov ter ostala dva priključka prilotamo na ploščico. Na spoj nanesimo več cina, da bo trdnejši. Cel konektor lahko še dodatno ojačimo z lepilom ali pa kar s toplotno pištolo.
   Ohišje je najbolje narediti iz kaširanega pertinaksa, ki ga uporabimo tudi za izdelavo tiskanega vezja, in ga scinimo skupaj. Ohišje mora biti namreč kovinsko in spojeno na minus pol. S tem dosežemo, da VF napetost ostane v ohišju. To je še posebej pomembno, kajti napravico bomo uporabljali blizu našega oddajnika, to pa bi lahko povzročilo marsikatere motnje. Če imate kakšno miniaturno tipko, jo kar mirno vgradite in s tem še dodatno zaščitite svoj oddajnik pred motnjami.
Postavitev elementov na ploščici
   Ker je ohišje kovinsko, morate vezje dobro izolirati, da ne pride v stik z njim. Iz ohišja gleda le konektor za priključitev napajalne napetosti in morebiti tipka, za priključitev kristala pa izrežite luknjo skozi katero vstavite kvarc v podnožje.
   Kvarc preverite po vsakem tršem pristanku ali pa najbolje kar vsakič ko pridete na stezo. Upam, da vam bo napravica rešila kakšno neprijetno situacijo, ali celo preprečila zrušitev modela.

Napajalnik žarilne svečke

Lepa sončna nedelja in kot nalašč za letenje z motornim letalskim modelom. To so težko pričakovani dnevi marsikaterega modelarja, ki ima teden zaseden z raznimi opravki. Toda na terenu se pričnejo težave, saj motor noče in noče steči. Najrazličnejše načine uporabimo, da bi motor prisilili k delovanju, vendar se nam ta krčevito upira.
    Znana zgodba kajne, pa vendar se za vse težave najde zdravilo. Najpogostejši vzrok, da nam motor ne dela, je ponavadi slabo žarjenje svečke. Akumulatorji, ki služijo v ta namen imajo to slabo lastnost, da se hitro izpraznijo, pa še vpogleda nimamo v delovanje svečke. Vse te probleme lahko uspešno rešimo z elektronskim napajanjem, ki nam nudi vso ugodje pri vžiganju motorja.
shema vezja
    Napajanje te naprave se vrši z 12V, ki jo uporabljamo ponavadi za elektronski starter motorja. Z vgrajenim ampermetrom lahko vedno spremljamo delovanje motorja. Ampermeter s skalo do 5 amperov nam zvezno sledi obremenjenosti svečke. Za normalno delovanje nam kazalec ostane nekako na vrednosti 3 do 4 ampera, odvisno od tipa svečke in naše nastavljene moči. To vezje slovi po zelo natančni nastavitvi moči žarjenja in je tudi zelo stabilno. V primeru da se kazalec povzpne na vrednost 5 amperov, pomeni, da je motor zalit in je potrebno odviti svečko in valj razpihati. Če kazalec ampermetra energično odkloni do konca, pa je svečka ali kontakt v kratkem stiku. Z malo prakse in izkušenj bomo kmalu ugotovili motnje motorja, ki nam jih z odkloni kazalca pokaže ampermeter.
tiskano vezje
    Srce naprave je nam znani časovnik NE 555, ki z pripadajočimi elementi sestavlja enostavni oscilator. To vezje niha približno s frekvenco 6 kHz in se zvezno spreminja s potenciometrom P1. Upor R7 je vzporedno vezan k potenciometru in služi za zaščito proti preobremenjenosti svečke. V primeru dotrajanosti potenciometra, ko le ta izgubi stik, bi se na svečki lahko povečal tok in svečka bi pregorela. Napajanje celega vezja je napeljano preko svečke tako, da med mirovanjem, ko svečka ni priključena, vezje ne dobi električne energije. Močnostni del sestavljata dva tranzistorja in sicer BD 238 in BD 237. Tranzistorja nista kritična, le dovolj močna morata biti glede na obremenitve. Oba tranzistorja je potrebno hladiti, čeprav sta obremenjena le kratek čas, in sicer izdelamo hladilno rebro iz bakrene pločevine 0,6 mm in velikosti 40×15 mm. Oba hladilna rebra sta ločena in tvorita obliko črke U. Upor R6 služi za potrebni padec napetosti, ki ga meri ampermeter. Kazalčni instrument nastavimo s trimer potenciometrom TR1 in s pomočjo umerjenega ampermetra. Dioda D1 služi za varovanje vezja pri napačnem priključevanju, saj na terenu zaradi naglice prehitro zamenjamo kontakte. Vezju je dodan še kondenzator C1, ki služi za dodatno stabilizacijo napajalne napetosti.
montaža elementov
    Ploščico tiskanega vezja naredimo na enostransko kaširanem pertinaksu dimenzij 94×35 mm. Močnejše spoje na vezju je potrebno dodatno pociniti saj teče močan tok. Sestavljati pričnemo z upori in kondenzatorji sledita tranzistorja in na koncu še integrirano vezje. Tranzistorja sta z dvema vijakoma M3 privita na ploščico, vmes pa vstavimo hladilno rebro, ki smo ga pred tem na stiku namazali s temperaturno pasto. Namesto upora R6 lahko prilotamo tudi kos uporovne žice saj nam nastavitev padca napetosti regulira trimer in ni tako kritična. Ker pa se uporovna žica ne da ciniti, je potrebno pritrditi dve sponki, na katere privijemo to žico. Uporovna žica naj bo debela vsaj 1mm ali pa pritrdimo več žic skupaj. Tako izdelano ploščico povežemo z mehkimi žicami s potenciometrom in kazalčnim instrumentom na čelni plošči. Za napajanje svečke in osnovno napajanje pa sem uporabil vtične puše in jih preko podaljškov povezal z elementi.

Ponudba kompletov