Zadnje objave

Dogaja se

2. julij 2009

Sestavni deliKrilo UltronaGlede na kronično pomanjkanje časa za modelarjenje, se je le nabralo nekaj drobnarij, ki so nastale v zadnjem času. Za Ultrona sem zrezal in zlepil krila ter elerone. Delo z lepilom UhuPor je res enostavno in hitro. Namažeš obe površini, malo počakaš in prime v trenutku. Treba je le paziti, da je ob stiku res vse na svojem mestu. Na laserju sem iz aviošpera debeline 1 mm izrezal še nosilce servomotorjev, ostrogo in ročice krmil. Za lepljenje teh delov ni ostalo časa. V krilu je treba napeljati še žice za LED diode, ki so se izkazale za zelo koristne pri pristajanju zvečer, ko je vreme najbolj primerno za letenje s tem modelom. Uporabil bom dve visokosvetilni beli LEd diodi, ki ju bom nalepil na konca kril in usmeril naprej. Vezal jih bom preko upora kar na sprejemnik. Glede na zelo majhno porabo ne bosta predstavljali velikega bremena.
Lepljenje bajonetovModel v šabloniČeprav imam spisek naročenih modelov DG 300 R že kar pošteno dolg, sem le našel čas in enega uspel spraviti v šablono, kjer sem vlepil bajonete v krilo. Tak sistem lepljenja je najprimernejši za serijsko izdelavo, za en model je pa treba malo improvizirati. V šabloni se spoji sušijo 24 ur, nato pa se krila samo še pripravijo za vakuumiranje in nadaljno obdelavo. Pred vakuumiranjem je treba še pobrusiti spoj in vgraditi napajalne kable za servomotorje.
Kalup in pramodelPo par dnevih sušenja kalupa na pramodelu je prišel čas, da pramodel odstranim in vidim, ali je vse kot je treba. Najprej sem s kotno brusilko pobrusil višek laminata, ki je segal pod rob pramodela in ga na fino obrusil. Ker tako globok model ne moremo nikjer prijeti za izvlačenje, sem se zadeve lotil z zrakom. S pištolo in stisnjenim zrakom sem toliko časa vpihaval zrak v režo med kalupom in pramodelom, da je ta le končno odstopil in spolzel ven. Takoj je sledilo preverjanje robov, če je kje kakšna napaka v kalupu, vendar je na srečo vse izpadlo brezhibno.
Zadeve naj se še malo sušijo, jaz pa za en teden skočim na dopust, nato pa veselo na delo naprej.

21. junij 2009

Na naši stezi se je začelo pojavljati veliko modelov tipa Ultron. Od originalne velikosti in nekoliko povečani pa vse do 2 metra razpona, ki je v delu pri kolegu. Zaradi izredno elegantne oblike in odličnih letalnih lastnosti je padla ideja, da si tak model izdelam tudi sam.
Lesena rešetkaŠablone iz kartonaIzrezan depron
Originalna velikost modela mi je delovala malo premajhno, pa tudi noben pogon za tako velikost se mi ne valja po predalu, zato sem model povečal za 18% in uporabil močan motor Roxxy 3536-06. Sicer imam navado modele, ki jih izdelam, skonstruirati sam, vendar me je ta model tako pritegnil, da sem se začel poglabljati v načrt. Iz nekaj slabih izkušenj, ko je močan motor praktično zelo hitro postaral model, sem se odločil, da okoli motorja model malo ojačam. Seveda pa ni ostalo samo pri malo – ampak sem narisal kar celo rešetko in jo zelo olajšal teže. Namen je na model namontirati podvozje, zato je lesena rešetka prilagojena tudi temu. Z laserjem sem izrezal dele in zlepil ojačitev. Iz kartona sem nato izrezal vse šablone za trup in preko njih enostavno s skalpelom razrezal depron. Čeprav je model večji kot original, sem uporabil enako debel depron na račun večje trdnosti zaradi lesene rešetke.
Lepljenje trupaSušenje trupaSestavljen trup
Trup in stabilizatorjiSledilo je lepljenje. Uporabil sem sekundno lepilo za depron, vendar žal nisem imel pri roki aktivatorja zato je sušenje trajalo in trajalo. Na spoju deprona z lesom je sekundno lepilo prijeli kmalu, saj je les popil lepilo, na spojih depron na depron pa je trajalo in trajalo. Raje sem trup pustil zlepljen celo noč. Bolje bi bilo trup lepiti z aktivatorjem, saj se na trupu poznajo vse sledi lepilnega traku. Na srečo bo na teh mestih prelepljen s folijo.
Iz 5 mm debelega deprona sem zrezal še smerni in višinski stabilizator, vendar mi je za ojačanje robov z balso zmanjkalo časa. Pregibni rob imam namen ojačati z balsino letvico 5×5 mm, da bo spoj trpežnejši, obenem pa bo pri višinskem stabilizatorju toga povezava med levo in desno polovico krmila.

20. junij 2009

Deževno vreme je kot nalašč za dolgotrajno delo izdelave kalupa za Extro 300.
Iz stirodura narejena osnova, prevlečena s tkanino, brušena, kitana in na koncu brizgana z želkotom je kar nekaj časa čakala na svoje dokončanje. Po parih dneh sušenja želkota je sledilo fino brušenje in poliranje. Po petih nanosih ločilne paste pa sem cel odlitek premazal z želkotom.
Tako pripravljena osnova je pripravljena na laminiranje kalupa. Najprej sem celo površino namazal z epoksi smolo ter s tkanino in bombažem zapolnil prednje odprtine za hlajenje in os motorja. Sledil je tanek sloj 80 gramske tkanine čez celo površino in nato še dva sloja 163 gramske tkanine. Do te faze gre delo počasi in natančno, da se slučajno ne pojavijo kakšni zračni mehurčki v laminatu in slepice.
Mešanje smolePrve tanke plastiZapolnjene odprtine
Sledilo je nanašanje grobe tkanine, ki služi le za večanje debeline stene kalupa. Uporabil sem star kolut debele 300 gramske tkanine in ga po ukrojenih kosih začel nanašati na površino. Pet plasti debele tkanine in dodatno ojačan spodnji rob je dovolj za tak kalup. Spodnji rob sem dodatno ojačal zato, da bo lažje porezovanje končnega izdelka.
Priprava krojevDebela plastDolgotrajno tapkanje
In še tapkanje

19. junij 2009

Jak je romal nazaj v kot, saj je treba najti prave priključke za izpuh. Dokler to ne bo rešeno, ne morem nadaljevati z montažo motorja.
Grobo sestavljeno kriloSe je pa našlo nekaj časa za nadaljevanje gradnje Extre 300 S. Danes sem uspel na ravno desko pritditi in sestaviti glavne dele krila. Najprej sem na ravno desko pritrdil načrt in ga prekril s prozorno folijo. Na prednji rob sem pritrdil dve letvici in nanje naslonil rebra krila, ter jih še na zadnji strani utrdil z letvicami. Tako pritrjeno krilo dobi pravo obliko. Treba je bilo le paziti, da vsa rebra lepo nalegajo na površino na svojih coklah. Takole pripravljeno krilo je sedaj treba le še prekriti in vlepiti nosilne letvice ter spoj elerona.

30. maj 2009

3W motor 106 ccmNa svojem mestu Izpušna lonca
Končno je prišel na vrsto motor. Čeprav so v navodilih točno pozicionirane luknje za montažo motorja, je potrebno kar nekaj telovadbe, da zadeva dobi svoje pravo mesto. Poševna požarna stena ne nudi dobrega občutka ali je res os točno na sredi pokrova motorja. Z nekaj poskusi sem le končno uspel najti pravo mesto in motor pritrdil na nosilce iz aluminija.
Ne paše skupaj Od spredaj Mogočen trup
Čeprav v navodilih piše, da je model narejen prav za ta motor, ni če paše skupaj, najbolj pa se od navodil razlikujeta kolena kolektorjev za izpuh. Tu bo še kar nekaj telovadbe, da bosta lepo sedla na svoje mesto. Me je kar groza tega dela, ko bom cel dan krivil kolena in na koncu pokazal le povezavo z izpušnimi lonci. Tudi difuzor uplinjača sega delno iz pokrova motorja. Od strani Na grobo sestavljenTo ni ravno dobro, da ne bo prihajalo med letom do srka zraka iz uplinjača in ne obratno. Zakaj niso tisto izboklino postavili za 2 cm malo naprej in bi bil problem rešen. Taka modifikacija pokrova motorja ne bi nič skazila obliko ali posnetek pravega letala.
Sicer pa na grobo sestavljen trup že kaže končno obliko.

28. maj 2009

Na delovni miziServa za smer Povezava zadaj
Zadnje koloPo  dolgem času zopet star projekt nadaljuje pot. Čas je že, da počasi dokončam velik projekt Jaka 54 z 2,6 metra razpona. Lotil sem se povezave servomotorjev s smerjo. Narejena je preko dveh pletenic, za pogon pa sta uporabljena dva 25 kg/cm servomotorja, ki sta vezana zaporedno. Čeprav je taka povezava na koncu videti čisto enostavna, pa je potrebno kar celo popoldne, da zadeva lepo teče in se servomotorja med seboj ne motita. Na koncu sem namontiral še zadnje kolo, ki pa mora dobiti še povezavo s smernim krmilom za vodenje.

16. maj 2009

Sestavljeno podnožjeDrugo nadstropjeVrh stolpaDanes sem se za hec lotil enega projekta, ki mi je narisan čakal v računalniku že kar nekaj časa. Na laser sem izrezal in nato sestavil Eifflov stolp. Model stolpa je v merilu 1:50, to pomeni, da je njegova višina 65 cm brez antene na vrhu. Ta prototip naj bi bil preizkus ali vsi deli lepo nalegajo skupaj in da ta model ponudim kot sestavljanko. Detajli, ki jih lahko naredimo le na laserju, model res naredijo realističen. Ravno zaradi detajlov sem bil presenečen nad končnim izdelkom celo jaz, ki sem model risal. Nekatere prečke so debele le pol milimetra, pa vseeno nič krhke. Mislim, da slike največ povedo.
Sestavljen vrhPogled z vrhaEifflov stolp

10. maj 2009

Extra malo počiva, saj je ogromno drugega dela, konec koncev je treba tudi za kruhek kaj narediti. Sem pa na grobo pokital pramodel za pokrov motorja, ko se je po kitanju z brizganjem pokazalo veliko neravnin. Po grobem brušenju oblike pa sem vse skupaj še enkrat s pištolo nanesel kit.
Easy StarKer me sin že nekaj časa mori, da bi se rad naučil leteti z modelom, pa sem dopolne sestavil še model Easy Star, ki se mi zdi najboljši model za začetnike. Prav prijazno so mi ga poklonili v PrimuR, z namenom, da na spletni strani prikažem podroben opis gradnje in še par člankov za začetnike – od nakupa postaje in vseh začetniških problemov. Prav zaradi tega se bo kmalu pojavila nova tema Za začetnike, kjer bom opisoval teme, ki jih začetniki še kako potrebujejo. Pravzaprav je anketa pokazala, da je največ obiskovalcev prav ljubiteljev modelarstva, ki še niso nikoli leteli. Tem bodo osnovni napotki prav gotovo najbolj v korist.

4. maj 2009

Danes je bilo bolj malo časa za modelarjenje, zato sem si tu in tam ukradel kakšno minutko in uspel celo zaplankati zgornji del trupa. Najprej sem s sekundnim lepilom zalepil zadnje oplate. Rek, da sekundno lepilo ne prime na lasersko izrezano površino je še kako pravilno. Zaradi tega sem vse stične površine malo pobrusil in odstranil črno ožgano plast, na delih, kjer nisem dosegel z brusnim papirjem, pa sem površino že prej namazal s sekundnim lepilom, da je les popil lepilo. Naslednji spoj lepila je nato čisto normalno prijel.
Prekrit zadnji delPrvi trak na nosuUtrjeno s selotejpom
Na vrh hrbta sem zalepil še 5 mm debelo deščico mehke balse, ki jo bom kasneje oblikoval v okroglino. S tem sem dobil močnejšo konstrukcijo in nič problemov pri ostrem krivljenju oplate iz balse.
Iz štirih trakov balse, ki sem jih ukrojil po letvicah sem prekril še prednji del trupa. Štiri trakove sem uporabil zato, ker je nos trupa oblikovan polkrožno proti nosu. Zaradi te okrogline sem moral vse štiri trakove nekoliko polkrožno tudi obrusiti, da so lepo sedli na svoje mesto. Najprej sem s sekundnim lepilom zalepil spoj ob straneh in šele nato ukrivil balso do prve letvice. Tu sem spoj utrdil s kljukicami in zalil s sekundnim lepilom. Srednji dve oplati sem postavil na svoje mesto in cel kljun trupa prelepil s selotejpom, da se je balsa lepo ulegla po rebrih in letvicah. Z notranje strani sem zalil spoje in ko se je lepilo posušilo s sekundnim lepilom zalil še spoje iz zunanje strani.
Že pobrušen delNotranjost trupaNotranjost hrbta

3. maj 2009

Čeprav je nedelja in dan za letenje, si najdem čas in porabim okoli 2 uri za gradnjo. Zaradi laserskega izreza delov gre sestavljanje izredno hitro. Za lepljenje sem uporabil kar belo lepilo za les, vendar to ne ovira hitrosti gradnje.
Najprej sem na hitro sestavil vse dele brez lepljenja in stvar stoji skupaj. Malo sem pod kotom pobrusil le utore na stranicah trupa, ker se trup proti koncu zožuje in so rebra postavljena malo pod kotom. Drugače pa se konstrukcija zaradi utorov sploh ne more zalepiti postrani. Če je šper malo kriv, ga utori in spoji postavijo na svoje mesto.
Sestavljeno brez lepilaVsi deli - 553 gPrednji del trupa
Vse dele sem vrgel na tehtnico in teža delov pokaže zelo dobro težo 553 g. Seveda je to le teža vezane plošče in bo treba še prišteti težo balse in lepila. K tej teži so prišteti tudi vse cokle na rebrih krila, ki bodo kasneje odstranjene in so namenjene le pravilnemu sestavljanju krila. Zaradi močne konstrukcije bom za gradnjo izbiral le mehko in lahko balso, da bo končna teža primerna. Po mojih pričakovanjih mora model imeti vzletno težo okoli 2400 – 2600 g.
Začetek lepljenjaNepogrešljive kljukiceStranici trupa
Sestavljen trupSušenje lepilaZalepljeno
Dodane letvicePred brušenjem robov Sestavljati sem pričel na nosu trupa. Najprej sem zalepil škatlo za nosilec motorja ter obe stranici. Stranici sta iz dveh delov zaradi dolžine, ki ne gresta v laser, vendar pa sta na stičnem delu dodatno ojačana z delom, ki ojača del trupa pod krilom z vsemi pritrditvami. Ko je lepilo zagrabilo sem sestavil celotno konstrukcijo trupa. Zaradi utorov na stranicah in rebrih gre zadeva skupaj kot lego kocke. Še največ časa se porabi za nanašanje lepila. Čeprav sem uporabil navadno belo lepilo je ta kar hitro zagrabilo v spoju in sem na konstrukcijo lahko prilepil tudi balsine letvice in ploščico na hrbtu trupa. Sledilo je brušenje robov na letvicah, kjer moramo biti kar pazljivi, saj se mehka balsa zelo hitro brusi. Sledile bodo oplate iz balse, ki pa jih bom zalepil kar s sekundnim lepilom, vendar ga za nadaljevanje gradnje moram nabaviti.