Jože Zablatnik je leta 1912 posebej za vojaške namene skonstruiral Vindobono. Inženir Jože Zablatnik, celovčan slovenskega rodu, ki je začel letati že konec leta 1909 in je kot pilot uspešno tekmoval v letih pred prvo svetovno vojno, medtem ko se je med vojno in po njej uveljavil predvsem kot letalski konstruktor in proizvajalec, je zasnoval in zgradil svoje prvo letalo Vindobona leta 1912. Razstavil ga je na 1. mednarodni letalski razstavi od 18. maja do 23. junija 1912 na Dunaju.
Obetal si je, da se bo za njegovo letalo zanimala predvsem vojska in da
bo začel serijsko proizvodnjo, saj ga je zgradil še posebej trdno in
robustno ter z možnostjo za namestitev strojnice na sprednjem delu. S
svojimi ponudbami pa ni dosegel uspeha, zato je ostalo le pri izdelavi
prototipa (izdelala ga je avstro-ogrska družba Autoplanwerke), s
katerim pa je konstruktor zelo uspešno letal.
Zablatnik na Vindoboni leta 1913. Zablatnikova Vindobona je bilo dvokrilno dvosedežno letalo, spodnje
krilo je bilo za tretjino krajše od zgornjega, nosilne površine je bilo
35 m2, trup je bil dolg 9,2 m. Letalo je tehtalo 500 kg, največja
dovoljena teža je bila 720 kg. Motor gnome 62,7 kW (65 KM) je poganjal
potisni dvolistni vijak premera 2,6 m, največja hitrost naj bi bila 110
km na uro.
Podvozje je imelo štiri kolesa in troje smučk, zadnjo pod repom je bilo
mogoče krmiliti iz letala. Zablatnikova Vindobona je letala v letu
izdelave in vsaj še naslednje leto.
Pozimi 1913/14 si je Zablatnik za lastno zabavo naredil športno letalo
po Bleriotu. V prvi polovici l. 1914 se je z njim posvečal predvsem
športnemu letenju po raznih nemških krajih, kjer je prvi po Pegoudu
prikazoval hrbtni let, loopinge in druge bravure. Nadrobnejši podatki o
tem letalu niso poznani.
Vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci I.
|
