2R design
Grafično oblikovanje
Razrez in montaža nalepk
CNC rezkanje
Laserska obdelava
Modelarstvo
Modelarske kategorije
Akrobacije
Aerodinamika
Spletna modelarska šola
Za začetnike
Zgodovina
Modelarstvo
Balonarstvo
Jadralna letala
Motorna letala
Slovenski konstruktorji
Zgodovinski članki
Knjiga
Najbolj brano
Zadnji prispevki
Anketa
Koliko modelov ste že zgradili?
 
Gostovanje
Anja
Andraž
 
Aktualno
Na naslovu www.2r.si nastaja prenovljena spletna stran,
ki bo po dokočanju zamenjala to na naslovu www.modelarstvo.si
 
Modelarstvo arrow Motorna letala arrow Racek
 
Racek Natisni
Racek
Racek v Plznu l. 1910.
Prvi načrtovalec in graditelj motornega letala za bratoma Rusjan je bil v pionirskem obdobju slovenskega letalstva Stanko Bloudek. Ko je po modelarskih začetkih in poskusih z brezmotornim letalom leta 1910 prešel na področje motornega letalstva, mu je bilo 20 let in je študiral tehniko v Pragi. Pri tem je bilo pomembno njegovo povezovanje z dvema članoma ČAD - češkega aviatiškega društva, Potučkom in Čermakom. Kolesarski dirkač in mehanik Jaroslav Potuček se je povezal z Bloudkom v začetku leta 1910, ko je ta načrtoval letalo po vzoru Santos-Dumontove demoiselle in je konec marca razstavil model tega letala na VII. praški avtomobilski razstavi.
Navdušenec za šport in tehniko Jan Čermak pa se je ogrel za letalstvo že v 90. letih 19. stoletja, ko je nekajkrat letel z balonom.
Racek
Bloudkov model po Santos Dumontovem letalu Demoiselle.
V začetku maja 1910 se je odpravljal v Pariz, da bi si tam kupil letalo, tedaj pa je zvedel za Bloudkov projekt. Trojica Bloudek-Potuček-Čermak se je dogovorila za sodelovanje, pri tem je prvi prevzel načrtovanje in vodstvo gradnje letala, drugi gradnjo v svoji delavnici, tretji pa je projekt financiral. Čermak je nato odpotoval v Francijo, kjer je za 2600 frankov kupil vodno hlajeni dvovaljni motor darracq, težak 52 kg, ki je razvijal okoli 23,5 kW (32 KM). Ko se je sredi junija vrnil v Prago, je Bloudek že tudi pripravil načrte in začeli so izdelovati ogrodje. Pri tem so trojici pomagali mizar Cisarovsky in drugi prostovoljci. Po štirih mesecih je bilo ogrodje narejeno in začeli so montirati nanj motor, septembra pa je prišel iz Pariza tudi zračni vijak chauviere s premerom 2 m.
13. oktobra 1910 so prepeljali dele letala v Plzen. Ker hangar na tamkajšnjem letališču Bory še ni bil pripravljen, so se lotili prekrivanja delov ogrodja s platnom v dvorani restavracije Tivoli, pri čemer sta jim pomagala inženir Friče in magister Vyšina. Prekrivanje so končali 15. oktobra, v naslednjih dneh pa so sestavili letalo v hangarju na letališču. 19. oktobra je prvi poskusil leteti Potuček, vendar je moral odnehati zaradi okvare na višinskem krmilu. To so popravili in v naslednjih dneh so se pri poskusih letenja menjavali Potuček, Čermak in Bloudek. Naš pionir takole opisuje ta prizadevanja: »Prvi poskusi so bili obupni, ker od nas nobeden ni znal leteti, niti voziti naravnost po zemlji. Vrhu tega so bila kolesa brez vsakih peres, tako da nas je pri vožnji strašno pretresalo. To napako nam je narava pomagala odpraviti s tem, da je zapadlo po enem tednu približno 5 cm snega. Sedaj je pa takoj že šlo boljše, tudi navadili smo se voziti po tleh s polovično motorno silo. Samozavest se je stopnjevala in nastavili smo motor na 3/4 plina. Takoj so se nam posrečili prvi kratki poleti, dolgi približno 15 do 50 m, kar smo lahko točno izmerili po sledeh v snegu. Večje polete pa nam je preprečilo slabo vreme.«
Racek
Bloudkovo letalo Racek ali Das

Konec oktobra se je zaradi nesoglasij s tovarišema ločil od trojice Potuček, ki je pri svojem zadnjem poskusu nekoliko poškodoval letalo. Bloudek in Čermak sta po njegovem odhodu letalo popravila in nato še naprej poskušala leteti. V zadnjih dneh oktobra in začetku novembra so jima uspevali več metrski skoki. Zaradi slabega vremena sta morala nato prekiniti poskuse, nadaljevala pa sta jih konec meseca. 27. novembra sta Čermaku uspela poleta 70 in 200 m daleč, 6. decembra se je dvignil 30-50 m visoko in preletel pol letališča, 11. decembra pa v višini 20 m razdaljo enega kilometra. Tedaj je pri pristanku nekoliko poškodoval letalo, a to je bilo 18. decembra znova usposobljeno in je tudi zadnjič letelo, čeprav je Bloudek pripovedoval o uspelih in deloma tudi dramatičnih poletih še po tem datumu.
Dramatično je bilo nasploh vse prizadevanje zgodnjih letalskih pionirjev; Bloudek tiste dni in noči na plzenskem letališču takole opisuje:
»Vso dobo teh poskusov sem stanoval v lopi za letala ob zapuščeni bajti na slami med mišmi, s katerimi sem se že čisto sprijaznil. Podnevi sem navadno delal na letalu, ponoči pa sem pri petrolejki že konstruiral novo letalo po sproti pridobljenih izkušnjah...«
Konec leta 1910 je prišlo med Potučkom ter Bloudkom in Čermakom do še hujše zaostritve in v začetku naslednjega leta do končne ločitve. Bloudek je s tovarišem snel z letala Čermakov motor, ki sta ga nameravala vgraditi v novo letalo. Potučku pa je ostalo letalo brez motorja. Leta 1912 ga je prepustil novemu lastniku, leta 1915 pa je bilo že v tretjih rokah in tedaj so ga razdrli in uporabili nekatere njegove dele pri gradnji drugih letal.
Racek
Racek na letališču v Plznu med poskusi letenja.

Prvo Bloudkovo motorno letalo ni imelo uradnega imena, pol uradno so ga imenovali Racek, kar pomeni slovensko galeba, pogosteje pa Das - vrag. V novejših zapisih ga srečamo pod oznako Libela 1, Bloudkovo drugo motorno letalo Libela pa pri takšnem poimenovanju prevzame zaporedno številko 2.
Zanimiva je primerjava osnovnih tehničnih podatkov s Santos-Dumontovim letalom (po katerem sta marca 1910 povzela svojo Edo V tudi brata Rusjan). Bloudkovo letalo je bilo v primerjavi s francoskim vzornikom nekaj večje razpetine, pa krajše in lažje (primerjalni podatki so v oklepaju): razpetina 7,50 m (5,10), dolžina 6,30 m (8,0), višina 2,50 m (2,40) nosilna površina 15,90 m2 (10,20), teža 120 kg (143). Obe letali je poganjal motor darracq. Glavne konstrukcijske značilnosti je Bloudek povzel po Santos-Dumontu, krila ter višinski stabilizator pa je povečal in preoblikoval po svoje. Tudi Bloudkovo letalo je bilo zgrajeno deloma iz bambusa, prekrito pa s
platnom namesto s svilo. Češki zgodovinarji letalstva ocenjujejo, da je imel Racek dobre letalne lastnosti, ki pa jih zaradi različnih vzrokov (neizvežbani piloti, slabo vreme, kratka življenjska doba letala) ni mogel v celoti potrditi.

Vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci I.
 
< Nazaj   Naprej >

 
 
 
Glavni meni
Modelarstvo
FPV letenje
Moji modeli
Načrti
Moja vzletna steza
Kit kompleti
Članki in nasveti
Modelarski krožek
Alpski pokal ALC
Načrti za otroke
Video filmi
Programi
Dogaja se
2R fly Forum
2R fly forum celostranski
FPV forum
Blog
Mali oglasi
Kazalo strani
Prijava na forum





Pozabil geslo?
Registracija Registriraj se
Obiskovalci
Obiskovalci: 1,308,120 (started: 2006-01-01) Obiskovalci danes: 20 Obiskovalci vceraj: 277 Obiskovalci na dan: Ø 299.54 Max. visitors per day: 1,391 (at (date): 2013-12-04) Max. page views per day: 18,882 (at (date): 2015-12-03) Page views: 8,875,469 Page views today: 114 Page views yesterday: 973 Page views per day: Ø 2,032.37 Page views per visitor: Ø 6.78 Online: 1 Obiskovalci Max. online: 71 (at (date): 2013-08-05, 13:34:08) Page views this page: 3,661 Your own page views: 68 JavaScript enabled: 0% (c) 2006 www.joom.la
Vreme

Vir: rtvslo.si
 
Optimizacija spletne strani, objava novosti tudi na Slovenski digg in web-strani.si