| |
|
 |
|
|
 |
Modelarstvo  Motorna letala Racek |
 |
| |
|
Racek |
|
Prvi načrtovalec in graditelj motornega letala za bratoma Rusjan je bil v pionirskem obdobju slovenskega letalstva Stanko Bloudek. Ko je po modelarskih začetkih in poskusih z brezmotornim letalom leta 1910 prešel na področje motornega letalstva, mu je bilo 20 let in je študiral tehniko v Pragi. Pri tem je bilo pomembno njegovo povezovanje z dvema članoma ČAD - češkega aviatiškega društva, Potučkom in Čermakom. Kolesarski dirkač in mehanik Jaroslav Potuček se je povezal z Bloudkom v začetku leta 1910, ko je ta načrtoval letalo po vzoru Santos-Dumontove demoiselle in je konec marca razstavil model tega letala na VII. praški avtomobilski razstavi.
Navdušenec za šport in tehniko Jan Čermak pa se je ogrel za letalstvo
že v 90. letih 19. stoletja, ko je nekajkrat letel z balonom. Bloudkov model po Santos Dumontovem letalu Demoiselle. V začetku
maja 1910 se je odpravljal v Pariz, da bi si tam kupil letalo, tedaj pa
je zvedel za Bloudkov projekt. Trojica Bloudek-Potuček-Čermak se je
dogovorila za sodelovanje, pri tem je prvi prevzel načrtovanje in
vodstvo gradnje letala, drugi gradnjo v svoji delavnici, tretji pa je
projekt financiral. Čermak je nato odpotoval v Francijo, kjer je za
2600 frankov kupil vodno hlajeni dvovaljni motor darracq, težak 52 kg,
ki je razvijal okoli 23,5 kW (32 KM). Ko se je sredi junija vrnil v
Prago, je Bloudek že tudi pripravil načrte in začeli so izdelovati
ogrodje. Pri tem so trojici pomagali mizar Cisarovsky in drugi
prostovoljci. Po štirih mesecih je bilo ogrodje narejeno in začeli so
montirati nanj motor, septembra pa je prišel iz Pariza tudi zračni
vijak chauviere s premerom 2 m.
13. oktobra 1910 so prepeljali dele letala v Plzen. Ker hangar na
tamkajšnjem letališču Bory še ni bil pripravljen, so se lotili
prekrivanja delov ogrodja s platnom v dvorani restavracije Tivoli, pri
čemer sta jim pomagala inženir Friče in magister Vyšina. Prekrivanje so
končali 15. oktobra, v naslednjih dneh pa so sestavili letalo v
hangarju na letališču. 19. oktobra je prvi poskusil leteti Potuček,
vendar je moral odnehati zaradi okvare na višinskem krmilu. To so
popravili in v naslednjih dneh so se pri poskusih letenja menjavali
Potuček, Čermak in Bloudek. Naš pionir takole opisuje ta prizadevanja:
»Prvi poskusi so bili obupni, ker od nas nobeden ni znal leteti, niti
voziti naravnost po zemlji. Vrhu tega so bila kolesa brez vsakih peres,
tako da nas je pri vožnji strašno pretresalo. To napako nam je narava
pomagala odpraviti s tem, da je zapadlo po enem tednu približno 5 cm
snega. Sedaj je pa takoj že šlo boljše, tudi navadili smo se voziti po
tleh s polovično motorno silo. Samozavest se je stopnjevala in
nastavili smo motor na 3/4 plina. Takoj so se nam posrečili prvi kratki
poleti, dolgi približno 15 do 50 m, kar smo lahko točno izmerili po
sledeh v snegu. Večje polete pa nam je preprečilo slabo vreme.« Bloudkovo letalo Racek ali Das
Konec oktobra se je zaradi nesoglasij s tovarišema ločil od trojice
Potuček, ki je pri svojem zadnjem poskusu nekoliko poškodoval letalo.
Bloudek in Čermak sta po njegovem odhodu letalo popravila in nato še
naprej poskušala leteti. V zadnjih dneh oktobra in začetku novembra so
jima uspevali več metrski skoki. Zaradi slabega vremena sta morala nato
prekiniti poskuse, nadaljevala pa sta jih konec meseca. 27. novembra
sta Čermaku uspela poleta 70 in 200 m daleč, 6. decembra se je dvignil
30-50 m visoko in preletel pol letališča, 11. decembra pa v višini 20 m
razdaljo enega kilometra. Tedaj je pri pristanku nekoliko poškodoval
letalo, a to je bilo 18. decembra znova usposobljeno in je tudi zadnjič
letelo, čeprav je Bloudek pripovedoval o uspelih in deloma tudi
dramatičnih poletih še po tem datumu.
Dramatično je bilo nasploh vse prizadevanje zgodnjih letalskih
pionirjev; Bloudek tiste dni in noči na plzenskem letališču takole
opisuje:
»Vso dobo teh poskusov sem stanoval v lopi za letala ob zapuščeni bajti
na slami med mišmi, s katerimi sem se že čisto sprijaznil. Podnevi sem
navadno delal na letalu, ponoči pa sem pri petrolejki že konstruiral
novo letalo po sproti pridobljenih izkušnjah...«
Konec leta 1910 je prišlo med Potučkom ter Bloudkom in Čermakom do še
hujše zaostritve in v začetku naslednjega leta do končne ločitve.
Bloudek je s tovarišem snel z letala Čermakov motor, ki sta ga
nameravala vgraditi v novo letalo. Potučku pa je ostalo letalo brez
motorja. Leta 1912 ga je prepustil novemu lastniku, leta 1915 pa je
bilo že v tretjih rokah in tedaj so ga razdrli in uporabili nekatere
njegove dele pri gradnji drugih letal. Racek na letališču v Plznu med poskusi letenja.
Prvo Bloudkovo motorno letalo ni imelo uradnega imena, pol uradno so ga
imenovali Racek, kar pomeni slovensko galeba, pogosteje pa Das - vrag.
V novejših zapisih ga srečamo pod oznako Libela 1, Bloudkovo drugo
motorno letalo Libela pa pri takšnem poimenovanju prevzame zaporedno
številko 2.
Zanimiva je primerjava osnovnih tehničnih podatkov s Santos-Dumontovim
letalom (po katerem sta marca 1910 povzela svojo Edo V tudi brata
Rusjan). Bloudkovo letalo je bilo v primerjavi s francoskim vzornikom
nekaj večje razpetine, pa krajše in lažje (primerjalni podatki so v
oklepaju): razpetina 7,50 m (5,10), dolžina 6,30 m (8,0), višina 2,50 m
(2,40) nosilna površina 15,90 m2 (10,20), teža 120 kg (143). Obe letali
je poganjal motor darracq. Glavne konstrukcijske značilnosti je Bloudek
povzel po Santos-Dumontu, krila ter višinski stabilizator pa je povečal
in preoblikoval po svoje. Tudi Bloudkovo letalo je bilo zgrajeno deloma
iz bambusa, prekrito pa s
platnom namesto s svilo. Češki zgodovinarji letalstva ocenjujejo, da je
imel Racek dobre letalne lastnosti, ki pa jih zaradi različnih vzrokov
(neizvežbani piloti, slabo vreme, kratka življenjska doba letala) ni
mogel v celoti potrditi.
Vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci I.
|
|
|
 |
|
 |
|
 |
 |
| |
|
Obiskovalci |
Obiskovalci: 484,919 (started: 2006-01-01)
Obiskovalci danes: 331
Obiskovalci vceraj: 383
Obiskovalci na dan: Ø 217.56
Max. visitors per day: 515 (at (date): 2011-03-07)
Max. page views per day: 11,211 (at (date): 2008-11-17)
Page views: 3,153,570
Page views today: 2,326
Page views yesterday: 2,441
Page views per day: Ø 1,414.85
Page views per visitor: Ø 6.50
Online: 2 Obiskovalci
Max. online: 19 (at (date): 2008-08-01, 18:51:04)
Page views this page: 1,488
Your own page views: 25
JavaScript enabled: 0%
(c) 2006 www.joom.la
|
|
Vreme |
Vir: rtvslo.si |
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
