2R design
Grafično oblikovanje
Razrez in montaža nalepk
CNC rezkanje
Laserska obdelava
Modelarstvo
Modelarske kategorije
Akrobacije
Aerodinamika
Spletna modelarska šola
Za začetnike
Zgodovina
Modelarstvo
Balonarstvo
Jadralna letala
Motorna letala
Slovenski konstruktorji
Zgodovinski članki
Knjiga
Najbolj brano
Zadnji prispevki
Anketa
Koliko modelov ste že zgradili?
 
Gostovanje
Anja
Andraž
 
Aktualno
Na naslovu www.2r.si nastaja prenovljena spletna stran,
ki bo po dokočanju zamenjala to na naslovu www.modelarstvo.si
 
Modelarstvo arrow Motorna letala arrow Kjudrovo in Renčljevo letalo
 
Kjudrovo in Renčljevo letalo Natisni
Kjuder-Renčljevo letalo
Kjuder-Renčljevo letalo.
Slovenska letalska pionirja Alfonz Kjuder in Ivan Renčelj sta bila na področju letalstva samouka, vendar sta po lastnih načrtih zgradila domiselno in letenja sposobno letalo. Vodja in financer celega projekta je bil Kjuder; Renčelj, ki se je že od otroških let ukvarjal s tehniko in od leta 1890 tudi z letalstvom, pa je bil glavni načrtovalec in graditelj. V ta namen je pustil državno službo in se povsem posvetil letalstvu.
Pozimi 1910/11 je izdelal vse sestavne dele, tako da je Kjuder kupil za letalo le motor, zračni vijak in kolesa. Pomladi 1911 sta si na Vlačnem pri Sv. Trojici, nedaleč od sedanje Pivke (prej Št. Peter na Krasu) pod razvalinami vasi Vrh (iz katere naj bi bil doma Levstikov Matin Krpan) postavila lopo, v kateri sta »neumorno delala in tudi dovršila svoj aeroplan«. Sestavljanje je trajalo do konca junija ali najkasneje srede julija, ko sta začela s poskusnim letenjem v samotni dolini nad Vlačnim. V zrak se je skušal dvigniti le Kjuder, Renčelj pa je vozil samo po tleh, ker ga žena kot očeta petih otrok ni pustila leteti. Imeti sta morala precej težav, kajti šele 8. in 10. septembra sta napovedovala prve polete pred publiko. Toliko jima je tedaj že moralo uspeti, da sta pričakovala tudi uspešnejše letenje, vendar je njune poskuse oviral hud veter, ki jima je celo podrl hangar. Kjuder je napovedoval polet do Ljubljane, in če to ni bila nekoliko pretirana napoved, je letalo le zaradi še vedno neugodnega vremena naložil na vlak in ga 26. septernbla prepeljal v Ljubljano. V slovenskem glavnem mestu, ki dotlej še ni doživelo pravega letenja, bi bilo moralo Kjuder-Renčljevo letalo po razstavi tudi leteti. Tedaj pa je prišlo med družabnikoma do spora in razhoda, tako da je Renčelj odpotoval v Trst in potem ni več sodeloval s Kjudrom, kaže pa, da je tudi popolnoma opustil letalstvo in se posvetil drugim tehničnim področjem. Kljub sporu z družabnikom je Kjuder Renčlja tudi poslej dosledno navajal kot soavtorja letala.
Časopisi so ob razstavi v avli ljubljanskega Narodnega doma dokaj nadrobno predstavili njuno letalo, hvalili skrbno izdelavo in poudarjali njegove posebnosti. Letalo je bilo enokrilni motorni enosed, z visoko namestitvijo krila z razponom 11 m in globino okoli 2 m, tako da je bilo nosilne površine 20 m2. Trup je bil dolg 10 m. Brez pilota je tehtalo 225 kg, največjo skupno nosilnost pa so ocenili na 460 kg. Ogrodje je bilo pretežno iz bambusovih palic premera 30-35 mm, povezanih s kovinskimi spojkami, in prekrito z metaliziranim platnom. Pilotov sedež je bil v odprtem trupu dokaj daleč za motorjem in z njega pilot ni imel najboljšega razgleda. Podvozje je imelo spredaj dve kolesi, proti repu pa tretje. Dvolistni zračni vijak s premerom okoli 2 m je poganjal Anzanijev petvaljni motor, ki je razvijal pri 1300-1400 vrtljajih na minuto 36,8 kW (50 KM), to pa bi moralo po mnenju graditeljev zadoščati za hitrosti prek 130 km na uro.
Kjuder-Renčljevo letalo
Kjuder-Renčljevo letalo, razstavljeno oktobra 1912 v Narodnem domu v Ljubljani.

Kjuder in Renčelj sta se pri načrtovanju zgledovala pri letalih tipa bleriot in breguet, vendar sta uvedla nekaj originalnih posebnosti, ki naj bi letalu zagotavljale večjo stabilnost in varnost kot drugi tedanji sistemi. Za vzdrževanje prečne stabilnosti ni bilo opremljeno s krilci in tudi ni vihalo koncev kril kot druga tedanja letala, ampak je bilo mogoče krilo pomikati na eno ali drugo stran in tako na eni strani zmanjšati površino in vzgon, na drugi pa povečati. Na ta način sta se skušala izogniti povečanemu zračnemu uporu, do katerega je prihajalo pri drugih načinih prečnega krmiljenja, tako da zaradi tega njuno letalo ne bi izgubljalo hitrosti. Vendar so ju skeptiki opozarjali na nevarnost zaradi premikanja težišča in dejstva, da je bilo njegovo uravnavanje prepuščeno pilotovi spretnosti, ne pa avtomatizmu aerodinamičnih zakonitosti.
Druga posebnost letala je bila, da je bilo zavarovano pred strmoglavljenjem. Če bi nenadoma omahnilo proti zemlji, bi bilo mogoče spremeniti naklonski kot (ki je pri precej uvitem krilu znašal največ 12 stopinj) in njegovo površino naravnati pravokotno na zračni tok, kar naj bi upočasnilo padanje in preprečilo katastrofo.
S takšnimi posebnostmi opremljeno letalo sta Kjuder in Renčelj razstavila sredi oktobra 1911 v Ljubljani. Čeprav je ljubljansko slovensko časopisje veliko in ugodno pisalo o letalu in si je prizadevalo, da bi se izboljšal slab obisk razstave - le nemški Laibacher Zeitung je objavil precej omalovažujoč članek, ki je graditeljema odrekal originalnost njunih zamisli - je ostal odziv ljubljanske publike daleč pod pričakovanim, zato so bila skromna tudi sredstva, zbrana z vstopnino (1 krona). Da pa je bilo zanikanje originalne konstrukcije krivično, dokazuje dejstvo, da so jima priznali patent za pomikanje krila in spremembo njegovega naklonskega kota kar v treh državah, Avstriji, Franciji in Nemčiji.
Ker Kjuder z zbrano vstopnino ni mogel pokriti niti stroškov za razstavo, kaj šele za letenje (vstopnica za razstavo je omogočala tudi prost vstop k ogledu tega dogodka), je poslal ljubljanskim časopisom pismo z naslednjo vsebino: »Sporočam vam, da sem pripravljen spustiti se v zračne višine na ljubljanskem polju. To pa le v slučaju, ako so stroški teh poletov vnaprej pokriti, ker se mi ne zdi umestno, vzlic temu, da sem Slovenec, delati Ljubljančanom zabavo na svoje stroške, poleg tega pa še tvegati z avijatiko spojene nevarnosti«. - Kjudrovo pisanje, ki je bilo zaradi razočaranja nad ljubljansko publiko precej pikro, je slovensko časopisje podprlo. »Res nečastno bi bilo za naše slavno občinstvo, ako bi edini slovenski aviatik v srcu domovine ne našel toliko podpore, da bi pokril stroške svoje prireditve, ki je nekaj nenavadno zanimivega in pomeni velik napredek našega naroda,« je zapisal Slovenski narod. »Naš prvi avijatik, pokojni Rusjan, je moral od doma k bratom Hrvatom in Srbom, ker ni našel doma podpore. - Ne pustimo, da bi tudi drugi njegov tovariš odšel, ne da bi od nas odnesel dobrih spominov. Poglejmo druge narode...« (slede primeri: Italija, Nemčija, Anglija, Amerika), »a mi? Edinega imamo, ali hočemo še tega odpoditi v tujino! Ne! To bodi odgovor in vsakdo naj kupi vstopnico za razstavo, ki je veljavna tudi za vstop v letališče.«
Toda časopisni pozivi in oglasi niso bili posebno uspešni. Tudi ne podaljšanje razstave za teden dni in odlaganje letenja. Tako sta - poleg osebnega razhoda - Kjuder in Renčelj doživela sredi Slovenije razočaranje, od katerega si - Kjuder nedvomno tudi finančno - nista več opomogla. Ob prihodu v Ljubljano je imel Kjuder še velike načrte. Tako je v uredništvu Jutra napovedoval, »da bo kmalu nesel Jutro iz Ljubljane v Trst, kakor je te dni avijatik Vidmar nesel pošto iz Benetk v Trst.« Po neuspeli razstavi pa se je tem načrtom odpovedal in je letalo prodal nekemu mesarju za 12 000 kron. Ni bilo več slišati, da bi se še kaj ukvarjal z letalstvom, v obdobju med vojnama pa si je menda sam vzel življenje.
Slovensko preziranje izumiteljstva je tako zatrlo še eno pomembno pobudo. Jutro si ob tem ni moglo kaj, da ne bi zapisalo nekaj jedkih pripomb, ki se zde še dandanes presenetljivo aktualne: »Kako in kje naj pa dobi slovenski izumitelj poguma in veselja za nadaljnje svoje delo, če vidi, da ga ne podpira v njegovem stremljenju niti slovensko občinstvo, ki bi mu to moralo biti moralna dolžnost? Kaj pa naj počne? Ali naj s svojim delom preneha? Ali naj se obrne s pozivom za podporo k tujcu? Seveda, kadar obrne tujina svojo pozornost na takega slovenskega izumitelja in kadar on žanje pohvalo tujine in v tujini dosega slavo, takrat pa pride slavno slovensko občinstvo in vpije: Naše gore list! On je naš! Slovenec je! Itd. itd.«
 
< Nazaj

 
 
 
Glavni meni
Modelarstvo
FPV letenje
Moji modeli
Načrti
Moja vzletna steza
Kit kompleti
Članki in nasveti
Modelarski krožek
Alpski pokal ALC
Načrti za otroke
Video filmi
Programi
Dogaja se
2R fly Forum
2R fly forum celostranski
FPV forum
Blog
Mali oglasi
Kazalo strani
Prijava na forum





Pozabil geslo?
Registracija Registriraj se
Obiskovalci
Obiskovalci: 1,292,826 (started: 2006-01-01) Obiskovalci danes: 317 Obiskovalci vceraj: 295 Obiskovalci na dan: Ø 300.03 Max. visitors per day: 1,391 (at (date): 2013-12-04) Max. page views per day: 18,882 (at (date): 2015-12-03) Page views: 8,829,281 Page views today: 949 Page views yesterday: 785 Page views per day: Ø 2,049.07 Page views per visitor: Ø 6.83 Online: 3 Obiskovalci Max. online: 71 (at (date): 2013-08-05, 13:34:08) Page views this page: 2,927 Your own page views: 3 JavaScript enabled: 0% (c) 2006 www.joom.la
Vreme

Vir: rtvslo.si
 
Optimizacija spletne strani, objava novosti tudi na Slovenski digg in web-strani.si