 |
Modelarstvo  Motorna letala Kjudrovo in Renčljevo letalo |
 |
| |
|
Kjudrovo in Renčljevo letalo |
|
Slovenska letalska pionirja Alfonz Kjuder in Ivan Renčelj sta bila na področju letalstva samouka, vendar sta po lastnih načrtih zgradila domiselno in letenja sposobno letalo. Vodja in financer celega projekta je bil Kjuder; Renčelj, ki se je že od otroških let ukvarjal s tehniko in od leta 1890 tudi z letalstvom, pa je bil glavni načrtovalec in graditelj. V ta namen je pustil državno službo in se povsem posvetil letalstvu.
Pozimi 1910/11 je izdelal vse sestavne dele, tako da je Kjuder kupil za
letalo le motor, zračni vijak in kolesa. Pomladi 1911 sta si na Vlačnem
pri Sv. Trojici, nedaleč od sedanje Pivke (prej Št. Peter na Krasu) pod
razvalinami vasi Vrh (iz katere naj bi bil doma Levstikov Matin Krpan)
postavila lopo, v kateri sta »neumorno delala in tudi dovršila svoj
aeroplan«. Sestavljanje je trajalo do konca junija ali najkasneje srede
julija, ko sta začela s poskusnim letenjem v samotni dolini nad
Vlačnim. V zrak se je skušal dvigniti le Kjuder, Renčelj pa je vozil
samo po tleh, ker ga žena kot očeta petih otrok ni pustila leteti.
Imeti sta morala precej težav, kajti šele 8. in 10. septembra sta
napovedovala prve polete pred publiko. Toliko jima je tedaj že moralo
uspeti, da sta pričakovala tudi uspešnejše letenje, vendar je njune
poskuse oviral hud veter, ki jima je celo podrl hangar. Kjuder je
napovedoval polet do Ljubljane, in če to ni bila nekoliko pretirana
napoved, je letalo le zaradi še vedno neugodnega vremena naložil na
vlak in ga 26. septernbla prepeljal v Ljubljano. V slovenskem glavnem
mestu, ki dotlej še ni doživelo pravega letenja, bi bilo moralo
Kjuder-Renčljevo letalo po razstavi tudi leteti. Tedaj pa je prišlo med
družabnikoma do spora in razhoda, tako da je Renčelj odpotoval v Trst
in potem ni več sodeloval s Kjudrom, kaže pa, da je tudi popolnoma
opustil letalstvo in se posvetil drugim tehničnim področjem. Kljub
sporu z družabnikom je Kjuder Renčlja tudi poslej dosledno navajal kot
soavtorja letala.
Časopisi so ob razstavi v avli ljubljanskega Narodnega doma dokaj
nadrobno predstavili njuno letalo, hvalili skrbno izdelavo in
poudarjali njegove posebnosti. Letalo je bilo enokrilni motorni enosed,
z visoko namestitvijo krila z razponom 11 m in globino okoli 2 m, tako
da je bilo nosilne površine 20 m2. Trup je bil dolg 10 m. Brez pilota
je tehtalo 225 kg, največjo skupno nosilnost pa so ocenili na 460 kg.
Ogrodje je bilo pretežno iz bambusovih palic premera 30-35 mm,
povezanih s kovinskimi spojkami, in prekrito z metaliziranim platnom.
Pilotov sedež je bil v odprtem trupu dokaj daleč za motorjem in z njega
pilot ni imel najboljšega razgleda. Podvozje je imelo spredaj dve
kolesi, proti repu pa tretje. Dvolistni zračni vijak s premerom okoli 2
m je poganjal Anzanijev petvaljni motor, ki je razvijal pri 1300-1400
vrtljajih na minuto 36,8 kW (50 KM), to pa bi moralo po mnenju
graditeljev zadoščati za hitrosti prek 130 km na uro. Kjuder-Renčljevo letalo, razstavljeno oktobra 1912 v Narodnem domu v Ljubljani.
Kjuder in Renčelj sta se pri načrtovanju zgledovala pri letalih tipa
bleriot in breguet, vendar sta uvedla nekaj originalnih posebnosti, ki
naj bi letalu zagotavljale večjo stabilnost in varnost kot drugi
tedanji sistemi. Za vzdrževanje prečne stabilnosti ni bilo opremljeno s
krilci in tudi ni vihalo koncev kril kot druga tedanja letala, ampak je
bilo mogoče krilo pomikati na eno ali drugo stran in tako na eni strani
zmanjšati površino in vzgon, na drugi pa povečati. Na ta način sta se
skušala izogniti povečanemu zračnemu uporu, do katerega je prihajalo
pri drugih načinih prečnega krmiljenja, tako da zaradi tega njuno
letalo ne bi izgubljalo hitrosti. Vendar so ju skeptiki opozarjali na
nevarnost zaradi premikanja težišča in dejstva, da je bilo njegovo
uravnavanje prepuščeno pilotovi spretnosti, ne pa avtomatizmu
aerodinamičnih zakonitosti.
Druga posebnost letala je bila, da je bilo zavarovano pred
strmoglavljenjem. Če bi nenadoma omahnilo proti zemlji, bi bilo mogoče
spremeniti naklonski kot (ki je pri precej uvitem krilu znašal največ
12 stopinj) in njegovo površino naravnati pravokotno na zračni tok, kar
naj bi upočasnilo padanje in preprečilo katastrofo.
S takšnimi posebnostmi opremljeno letalo sta Kjuder in Renčelj
razstavila sredi oktobra 1911 v Ljubljani. Čeprav je ljubljansko
slovensko časopisje veliko in ugodno pisalo o letalu in si je
prizadevalo, da bi se izboljšal slab obisk razstave - le nemški
Laibacher Zeitung je objavil precej omalovažujoč članek, ki je
graditeljema odrekal originalnost njunih zamisli - je ostal odziv
ljubljanske publike daleč pod pričakovanim, zato so bila skromna tudi
sredstva, zbrana z vstopnino (1 krona). Da pa je bilo zanikanje
originalne konstrukcije krivično, dokazuje dejstvo, da so jima priznali
patent za pomikanje krila in spremembo njegovega naklonskega kota kar v
treh državah, Avstriji, Franciji in Nemčiji.
Ker Kjuder z zbrano vstopnino ni mogel pokriti niti stroškov za
razstavo, kaj šele za letenje (vstopnica za razstavo je omogočala tudi
prost vstop k ogledu tega dogodka), je poslal ljubljanskim časopisom
pismo z naslednjo vsebino: »Sporočam vam, da sem pripravljen spustiti
se v zračne višine na ljubljanskem polju. To pa le v slučaju, ako so
stroški teh poletov vnaprej pokriti, ker se mi ne zdi umestno, vzlic
temu, da sem Slovenec, delati Ljubljančanom zabavo na svoje stroške,
poleg tega pa še tvegati z avijatiko spojene nevarnosti«. - Kjudrovo
pisanje, ki je bilo zaradi razočaranja nad ljubljansko publiko precej
pikro, je slovensko časopisje podprlo. »Res nečastno bi bilo za naše
slavno občinstvo, ako bi edini slovenski aviatik v srcu domovine ne
našel toliko podpore, da bi pokril stroške svoje prireditve, ki je
nekaj nenavadno zanimivega in pomeni velik napredek našega naroda,« je
zapisal Slovenski narod. »Naš prvi avijatik, pokojni Rusjan, je moral
od doma k bratom Hrvatom in Srbom, ker ni našel doma podpore. - Ne
pustimo, da bi tudi drugi njegov tovariš odšel, ne da bi od nas odnesel
dobrih spominov. Poglejmo druge narode...« (slede primeri: Italija,
Nemčija, Anglija, Amerika), »a mi? Edinega imamo, ali hočemo še tega
odpoditi v tujino! Ne! To bodi odgovor in vsakdo naj kupi vstopnico za
razstavo, ki je veljavna tudi za vstop v letališče.«
Toda časopisni pozivi in oglasi niso bili posebno uspešni. Tudi ne
podaljšanje razstave za teden dni in odlaganje letenja. Tako sta -
poleg osebnega razhoda - Kjuder in Renčelj doživela sredi Slovenije
razočaranje, od katerega si - Kjuder nedvomno tudi finančno - nista več
opomogla. Ob prihodu v Ljubljano je imel Kjuder še velike načrte. Tako
je v uredništvu Jutra napovedoval, »da bo kmalu nesel Jutro iz
Ljubljane v Trst, kakor je te dni avijatik Vidmar nesel pošto iz Benetk
v Trst.« Po neuspeli razstavi pa se je tem načrtom odpovedal in je
letalo prodal nekemu mesarju za 12 000 kron. Ni bilo več slišati, da bi
se še kaj ukvarjal z letalstvom, v obdobju med vojnama pa si je menda
sam vzel življenje.
Slovensko preziranje izumiteljstva je tako zatrlo še eno pomembno
pobudo. Jutro si ob tem ni moglo kaj, da ne bi zapisalo nekaj jedkih
pripomb, ki se zde še dandanes presenetljivo aktualne: »Kako in kje naj
pa dobi slovenski izumitelj poguma in veselja za nadaljnje svoje delo,
če vidi, da ga ne podpira v njegovem stremljenju niti slovensko
občinstvo, ki bi mu to moralo biti moralna dolžnost? Kaj pa naj počne?
Ali naj s svojim delom preneha? Ali naj se obrne s pozivom za podporo k
tujcu? Seveda, kadar obrne tujina svojo pozornost na takega slovenskega
izumitelja in kadar on žanje pohvalo tujine in v tujini dosega slavo,
takrat pa pride slavno slovensko občinstvo in vpije: Naše gore list! On
je naš! Slovenec je! Itd. itd.«
|
|
|
 |
|
 |
|
 |
 |
| |
|
Obiskovalci |
Obiskovalci: 483,836 (started: 2006-01-01)
Obiskovalci danes: 342
Obiskovalci vceraj: 305
Obiskovalci na dan: Ø 217.36
Max. visitors per day: 515 (at (date): 2011-03-07)
Max. page views per day: 11,211 (at (date): 2008-11-17)
Page views: 3,146,245
Page views today: 2,471
Page views yesterday: 1,923
Page views per day: Ø 1,413.45
Page views per visitor: Ø 6.50
Online: 4 Obiskovalci
Max. online: 19 (at (date): 2008-08-01, 18:51:04)
Page views this page: 1,346
Your own page views: 157
JavaScript enabled: 0%
(c) 2006 www.joom.la
|
|
Vreme |
Vir: rtvslo.si |
|
|
|
 |
|
