Izmed vseh sedmih goriških letal bratov Rusjan je najmanj znanega o četrtem: ni njegove fotografije niti opisa, za katerega bi bilo nedvomno, da sodi prav k temu letalu. Morda sta brata predelala drugič poškodovanega dvokrilca v letalo z novo zaporedno številko (Eda I, III, IV?) Ali pa sta ga le načrtovala, do gradnje pa ni prišlo. Časopis Soča je 14. decembra 1909 pisal o novem motorju, ki da je že na poti in je namenjen za nov letalni stroj, v katerem bo prostora kar za tri potnike.
Ta motor ni nikoli prispel k Rusjanovim v Gorico in tudi trisedežnega
letala Rusjana nista zgradila – morda je pa ta neuresničeni projekt
nosil številko IV. Vsekakor za njegovo gradnjo med Edo III, ki se je
razbila 17. marca 1910, in Edo V, o kateri piše časopisje že kmalu po
20. marcu, praktično ni bilo časa. Če do realizacije projekta sploh ni
prišlo, se skrči število letal, izdelanih v Gorici, s 7 na 6, to pa ne
zmanjšuje bistveno njune izredne delavnosti in učinkovitosti.
Vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci I.
|
