2R design
Grafično oblikovanje
Razrez in montaža nalepk
CNC rezkanje
Laserska obdelava
Modelarstvo
Modelarske kategorije
Akrobacije
Aerodinamika
Spletna modelarska šola
Za začetnike
Zgodovina
Modelarstvo
Balonarstvo
Jadralna letala
Motorna letala
Slovenski konstruktorji
Zgodovinski članki
Knjiga
Najbolj brano
Zadnji prispevki
Anketa
Koliko modelov ste že zgradili?
 
Gostovanje
Anja
Andraž
 
Aktualno
Na naslovu www.2r.si nastaja prenovljena spletna stran,
ki bo po dokočanju zamenjala to na naslovu www.modelarstvo.si
 
Modelarstvo arrow Motorna letala
 
Motorna letala
Zablatnikova Vindobona Natisni
Vindobona
Jože Zablatnik je leta 1912 posebej za vojaške namene skonstruiral Vindobono.
Inženir Jože Zablatnik, celovčan slovenskega rodu, ki je začel letati že konec leta 1909 in je kot pilot uspešno tekmoval v letih pred prvo svetovno vojno, medtem ko se je med vojno in po njej uveljavil predvsem kot letalski konstruktor in proizvajalec, je zasnoval in zgradil svoje prvo letalo Vindobona leta 1912. Razstavil ga je na 1. mednarodni letalski razstavi od 18. maja do 23. junija 1912 na Dunaju.
Preberi več...
 
Racek Natisni
Racek
Racek v Plznu l. 1910.
Prvi načrtovalec in graditelj motornega letala za bratoma Rusjan je bil v pionirskem obdobju slovenskega letalstva Stanko Bloudek. Ko je po modelarskih začetkih in poskusih z brezmotornim letalom leta 1910 prešel na področje motornega letalstva, mu je bilo 20 let in je študiral tehniko v Pragi. Pri tem je bilo pomembno njegovo povezovanje z dvema članoma ČAD - češkega aviatiškega društva, Potučkom in Čermakom. Kolesarski dirkač in mehanik Jaroslav Potuček se je povezal z Bloudkom v začetku leta 1910, ko je ta načrtoval letalo po vzoru Santos-Dumontove demoiselle in je konec marca razstavil model tega letala na VII. praški avtomobilski razstavi.
Preberi več...
 
Eda I. Natisni
Eda I v izpopolnjeni izvedbi
Preden sta se brata Rusjan lotila izdelave svojega prvega motornega letala, sta zgradila njegovo maketo v naravni velikosti, nekakšen prostorski načrt, da sta lahko na njem domislila sleherno nadrobnost. Morda jima je omogočala tudi prve poskuse letenja. Sledil je Edvardov obisk v Brescii, in ker so imela tam najuspešnejša letala (curtiss, farman) stabilizacijske in krmilne ploskve ne samo v repu, ampak še na nastavku pred krilom, sta se brata tudi odločila za takšen sprednji nastavek. Tako zgrajeno letalo je bilo pripravljeno za letenje že poldrugi mesec po Edvardovi vrnitvi iz Italije; ker je teklo delo v očetovi sodarski delavnici medtem redno dalje, sta brata vdelala v letalo ves svoj »prosti čas« in nedvomno tudi mnogo nočnega dela.
Preberi več...
 
Eda II. Natisni
Eda II
Eda II (pogled od zadaj) v začetku leta 1910, pripravljen za preskus.
Drugo letalo bratov Rusjan se je bistveno razlikovalo od prvega in je bilo nasploh posebnež med njunimi goriškimi letali. Eda II je bil trokrilec tipa raca: rep in trup (gledano v smeri letenja) sta bila pred krili, motor pa zadaj v potisni funkciji. Trokrilec je imel povsem spredaj troje višinskih krmilnih ploskev eliptične oblike, nekoliko bliže pilotu pa je bil na trup pritrjen pravokoten vodoravni stabilizator, medtem ko je bilo smerno krmilo iz dveh majhnih deltoidnih ploskev nameščeno ob straneh višinskega krmila. Pilot je upravljal s krmili prek visečih ročk in nožnih pedalov. Letalo ni imelo krilc, in če se je upravljalo po nagibu, se je najbrž z zvijanjem krilnih površin.
Preberi več...
 
Eda III. Natisni
Eda III
Eda III je bila v bistvu izpopolnjena Eda I.
Tretje, znova dvokrilno letalo, sta naredila Rusjana zelo podobno svoji drugi, uspešni inačici Ede I; od te sta uporabila tudi nekatere nepoškodovane sestavne dele, med njimi podvozje in zračni vijak lastne izdelave (novejši z Ede II se je poškodoval pri padcu). Tudi krilca so bila pri Edi III kot pri I. Od svoje predhodnice pa se je novo letalo najbolj razlikovalo po delno kovinskem, odprtem trupu trikotnega preseka, ki je omogočal trdnejšo vdelavo motorja. Slednji je bil tudi višje nameščen in tako se je odprl pilotu boljši razgled.
Preberi več...
 
Eda IV. Natisni
Izmed vseh sedmih goriških letal bratov Rusjan je najmanj znanega o četrtem: ni njegove fotografije niti opisa, za katerega bi bilo nedvomno, da sodi prav k temu letalu. Morda sta brata predelala drugič poškodovanega dvokrilca v letalo z novo zaporedno številko (Eda I, III, IV?) Ali pa sta ga le načrtovala, do gradnje pa ni prišlo. Časopis Soča je 14. decembra 1909 pisal o novem motorju, ki da je že na poti in je namenjen za nov letalni stroj, v katerem bo prostora kar za tri potnike.
Preberi več...
 
Eda V. Natisni
Eda V
Prvo uspešno enokrilno motorno letalo majhnih razsežnosti na svetu, Santos-Dumontova demoiselle je bilo vzor mnogim tedanjim graditeljem letal, med njimi konec leta 1910 našemu Bloudku, in tudi bratoma Rusjan pri gradnji njunega petega letala. Ponudilo jima je vrsto odgovorov na vprašanje, kako uspešno leteti tudi s šibkim in dotrajanim motorjem. Eda V je dobila po svoji vzornici enostaven ploščat paličast trup, pilotski sedež pa nizko pod krilom; to je izboljšalo letalu stabilnost in pilotu pogled navzdol.
Preberi več...
 
Eda VI. Natisni
Eda VI
To letalo je imelo glavne značilnosti slovitega Bleriotovega letala št. XI (z razpetino 7,8 m in dolžino 8 m), s katerim je Francoz 25. julija 1909 preletel Rokavski preliv, pri čemer ga je poganjal podoben Anzanijev motor kot Rusjanove Ede. Gradnjo sta brata v marsičem poenostavila, predvsem zato, da bi jo prilagodila svojim finančnim in tehničnim možnostim. Enako kot v Bleriotu XI je tudi v Edi VI sedel pilot v polzaprtem trupu, z rameni nad krilom.
Preberi več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 24

 
 
 
Glavni meni
Modelarstvo
FPV letenje
Moji modeli
Načrti
Moja vzletna steza
Kit kompleti
Članki in nasveti
Modelarski krožek
Alpski pokal ALC
Načrti za otroke
Video filmi
Programi
Dogaja se
2R fly Forum
2R fly forum celostranski
FPV forum
Blog
Mali oglasi
Kazalo strani
Prijava na forum





Pozabil geslo?
Registracija Registriraj se
Obiskovalci
Obiskovalci: 1,307,241 (started: 2006-01-01) Obiskovalci danes: 5 Obiskovalci vceraj: 285 Obiskovalci na dan: Ø 299.55 Max. visitors per day: 1,391 (at (date): 2013-12-04) Max. page views per day: 18,882 (at (date): 2015-12-03) Page views: 8,872,668 Page views today: 46 Page views yesterday: 949 Page views per day: Ø 2,033.16 Page views per visitor: Ø 6.79 Online: 4 Obiskovalci Max. online: 71 (at (date): 2013-08-05, 13:34:08) Page views this page: 10,397 Your own page views: 27 JavaScript enabled: 0% (c) 2006 www.joom.la
Vreme

Vir: rtvslo.si
 
Optimizacija spletne strani, objava novosti tudi na Slovenski digg in web-strani.si