Pri gradnji letalskih modelov je zelo razširjena izdelava kril s sredico iz stiropora, na katero kasneje nalepimo oplato iz balse ali furnirja. Tak način izdelave krila zagotavlja najbolj natančen posnetek profila, ki ga uporabimo. Vendar pa za izdelavo takšnega krila potrebujemo specialno žago z napeto žico, ki jo s pomočjo električnega toka grejemo in tako režemo razne vrste stirena. Marsikdo si jo je sam izdelal iz lesenih letev, ki mu prav dobro služi. Tudi sam sem dolga leta uporabljal klasično žago iz lesa. Ker pa so takšne žage dokaj velike, na žalost niso primerne za transport, pa tudi veliko prostora zavzamejo v delavnici.
Pri rezanju je najbolje, da je žaga ravno prav dolga, kar zagotavlja najkvalitetnejši odrez. Tako zahtevo omogoča le žaga, ki jo lahko primerno raztegujemo glede na trenutne zahteve. Nastala je žaga, ki mi že kar nekaj let odlično služi. Čeprav je izdelava videti zahtevna, temu ni tako. Žago lahko raztegujemo od 57 do 107 cm, kar zagotavlja da lahko režemo tudi cele bloke stiropora.
Ogrodje je sestavljeno iz kvadratnih aluminijastih profilov. En del je sestavljen iz profilov dimenzije 25×25 mm, drugi del pa iz 20×20 mm. Dimenzije so izbrane tako, da se ožji del lahko vstavi v širšega in tako omogoča raztezanje glede na trenutne želje.
Izdelava
Iz profila 25×25 mm odrežemo dva kosa dolžine 590 in 115 mm. Na enem koncu jih s pomočjo dveh aluminijastih opornic debeline 2 mm in kovic spojite pod kotom 90 stopinj. Na zgornji strani zvrtajte luknje premera 4 mm, ki so nanizane po sredini na razdalji 20 mm. Na krajši konec profila zvrtajte dve luknji in vanju pritrdite dve električni vtičnici. Eno privijte brez izolacije, da bo električni tok lahko tekel po aluminijastem ohišju, drugo pa z izolacijo na katero nataknete trak bakrene pločevine. Iz kosa pertinaksa 10x20x55 mm izdelajte ročico, ki jo s pomočjo dveh vijakov M3x12 privijete v krajši del profila. Na spodnji del pertinaksa zvrtajte luknjo in vanj privijte vijak M5x20, nanj pa še bakren trak, ki je pritrjen na vtičnico. Bakren trak se ne sme dotikati aluminijastega ohišja, da ne pride do kratkega stika. Lahko ga zaradi varnosti ovijete z izolirnim trakom ali ovijete v skrčko.
Iz profila 20×20 mm odrežite prav tako dva kosa dolžine 590 in 135 mm in ju z dvema aluminijastima opornicama in kovicami spojite pod kotom 90 stopinj. Prav tako na razdalji 20 mm navrtajte luknje premera 4 mm. Na vogalu odpilite rob in vanj z vijakom privijte škripec iz aluminija, ki ste ga postružili (prerez C-C). Škripec se mora na vijaku prosto vrteti. Na koncu krajšega profila prav tako obrusite obliko, ki jo vidite na načrtu in prav tako z vijakom privijte škripec (prerez B-B).
Iz dveh aluminijastih C profilov dimenzij 30x15x70, sestavite napenjalno glavo. Na vrhu oba C profila pritrdite na ohišje, ki ga izdelate iz profila 30x20x70 mm (prerez A-A). Da boste lahko privili vijake, na spodnji strani C profilov zvrtajte luknje, ki sovpadajo z lego vijakov, skozi katere lahko vtaknete izvijač. Iz kosa železa 5x25x30 mm izdelajte matico. V sredino zvrtajte luknjo premera 4,8 mm in urežite navoj M6. Železno matico postavite na ohišje in na primernem mestu skozi ohišje zvrtajte luknjo premera 6,2 mm. Matico vstavite v ohišje in jo privijte z vijakom, na katerega nataknete plastično ročko, za lažje vijačenje. Da vijak, ki sega skozi ohišje ne bi poškodoval površine, vmes privijte tanko pločevino. Na notranji strani je pločevina prav tako prevrtana, da gre vijak lahko skoznjo, na zunanji pa ne, da vijak nalega nanjo. Na koncu ohišja prečno privijte še vijak M4x35, ki služi za vpenjanje vzmeti.
Žaga je v glavnem izgotovljena, potrebno je le še nekaj malenkosti. Ohišje napenjala nataknite na širši del, ožji del pa vstavite v širšega. Na zgornji strani se luknjice vsake 20 mm sovpadajo med seboj. Z vstavljanjem vijaka M4x10 ali postruženim čepom lahko fiksirate poljubno dolžino žage. Na vijak, ki se nahaja na pertinaksu, privijte s pomočjo dveh podložk en konec uporovne žice. Žico speljite preko obeh škripcev in nato na vzmet. Dolžina uporovne žice je 125 cm, kar zagotavlja uporabo žage v vsem svojem razponu raztezanja.
Pred uporabo žago najprej raztegnite na poljubno dolžino, nastavite uporovno žico čez škripce in napenjalo potisnete toliko nazaj, da se vzmet lepo napne. Privijete vijak na napenjalu in žaga je pripravljena za rezanje. Vzmet ne sme biti prekratka, da ima med segrevanjem žice, ko se le ta raztegne, dovolj raztezne dolžine. Najbolje je uporabiti vzmet, ki je navita iz žice 1,5 mm in dolžine okoli 8 cm.
Žica za rezanje
Žica, ki jo napenjate in omogoča rezanje ne sme biti jeklena. Razni recepti med modelarji, ki svetujejo uporabo kitarskih strun, niso primerni. Jeklena žica se med segrevanjem bolj razteza, njena površina pa oksidira na zraku, zato pravimo, da počasi zgoreva. Rezultat je ta, da se nam žica veliko pogosteje trga, ponavadi najraje sredi krila, kjer naredi največ škode. Takšno sredico moramo zavreči in odrezati novo. Primerna žica je uporovna žica debeline okoli 0,5 do 0,6 mm. Sam uporabljam žico, ki sem jo odvil iz grelca neuporabnega sušilca za lase in mi služi že več kot 5 let, brez da bi se vsaj enkrat strgala. Takšna žica ima upornost okoli 5 do 8 ohmov na dolžino enega metra. Zaradi tega se žica bolj enakomerno segreje, ter med rezanjem lepše sledi. Čeprav je nekoliko debelejša kot jeklena, pa ohranja več notranje toplote, kar pomeni, da se pri drsenju preko šablone manj ohlaja. Veliko je primerov, da jeklena žica na konceh nekoliko trga stiropor, medtem, ko pri uporovni žici tega problema ni.
Napajalnik
Ker med delom uporabljamo različne dolžine žage, je s tem različna tudi dolžina uporovne žice. S krajšanjem žice se njena upornost manjša, kar pomeni, da za enako segrevanje potrebuje manj električnega toka. Zaradi tega moramo imeti napajalnik, na katerem lahko poljubno nastavljamo moč. Tudi pri enaki dolžini žage marsikdaj potrebujemo različno moč. Za rezanje stiropora (9-20 kg/m3), ki ima manjšo gostoto potrebujemo manjšo moč kot pri rezanju stirodura (35-40 kg/m3), ki je veliko gostejši. Najpreprostejši način za reguliranje moči je uporaba reostata primerne moči, kar pa je dokaj draga investicija. Poleg tega so takšni reostati tudi zelo veliki in težki. Raje sem si omislil primeren transformator, ki ima 8 izhodov. Ker takšnega transformatorja ni v prosti prodaji, ga bo treba naročiti pri kom, ki se s tem ukvarja. Transformator ima tako izbrane napetosti na izhodu, da zagotavlja čim več različnih kombinacij napetosti. Vrednosti, ki jih dobimo med posameznimi sponkami so podane v tabeli. Nekatere se tudi podvojijo, vendar imamo še vedno na razpolago 21 različnih moči. Transformator naj ima izhode 1, 4, 7, 10, 12, 22 in 24 V, ter moč vsaj 50W. Shema vezave je narisana na načrtu in vključuje tudi regulator moči, ki ga po želji lahko dodaste. V ta namen lahko uporabite klasično zatemnilno stikalo, s katerim regulirate napetost 220V. Če uporabite transformator, ki bo navit samo za ta namen, potem regulatorja skoraj ne potrebujete; glede na velik izbor izhodnih napetosti. Če pa boste uporabili transformator z manj izhodi, pa je uporaba regulatorja lahko smiselna. Pri uporabi zatemnilnega stikala kot regulatorja moči, se lahko primeri, da napetost na izhodu vsake toliko časa zaniha. To napako lahko pripišete preprosti zgradbi zatemnilnika luči.
Rezanje blokov stirena
Prvi korak, pri izdelavi krila iz stiropornega jedra, je, da z žago odrežete blok, ki je v tlorisu enak obliki krila. Za natančno delo morajo biti stranice bloka pravokotne. Pomagamo si z dvema preprostima kotnikoma, ki ju postavimo pod blok stiropora in obtežimo. Žago enostavno naslonimo na rob in vklopimo električni tok. Pri delu ne pritiskajmo, pustimo da teža žage sama opravi delo. Kotnika si izdelajte iz vezane plošče ali drugega kosa lesa dimenzij okoli 90×130 mm in debeline 10-15 mm. Robovi morajo biti pravokotno odrezani. Iz tanke pločevine ali vitroplasta, ki ga uporabljamo za tiskana vezja, odrežite še dva kosa dimenzij 120×140 mm. Z vijaki ju privijte na lesen podstavek.
Rezanje utorov za letvice in drugih odprtin
Utor za letvico ali nosilec, ki poteka po celi dolžini krila je zelo težko odrezati z žago. Žica med segrevanjem na sredini nekoliko zaostaja, zato utor po celi dolžini ni popolnoma enak, ampak se v sredini zaokroži. V ta namen se uporabljajo drugačne rešitve, ki zagotavljajo lažje in natančnejše delo. Uporabimo jekleno žico debeline 0,8 mm, ki je ravno dovolj trdna in jo ukrivimo v obliko, kakršno zahteva željen utor. Iz vezane plošče si odrežemo dve enaki ploščici in ju navrtamo ter privijemo skupaj z dvema vijakoma M3. Med obe ploščici vtaknemo ukrivljeno jekleno žico in jo potopimo toliko, da del, ki gleda ven ponazarja obliko utora, ki ga želimo izrezati. Vijaka trdno privijemo in žico na drugem koncu, kjer gleda ven, ukrivimo v obliko krogca, v katerega bomo lahko kasneje vtaknili električni bananski vtič. Oblike takšnih pripravic so lahko zelo različne, odvisno od vaših zahtev.
Iz vezane plošče si lahko izdelate tudi šablono za obliko odprtine, npr. uvlačljivega kolesa. Šablono postavimo na krilo in s pripravo odrežemo ves material, ki se nahaja znotraj šablone. Pri uporabi šablon moramo pri dolžini žice upoštevati tudi debelino šablone.
Dolge utore za nosilce ali letvice režemo ob ravni letvi ali lesenem ravnilu. Dobra stran takšnega rezanja utorov je v tem, da lahko utor zaključimo kjerkoli na krilu.
Utori, ki potekajo skozi sredico krila, pa se najlažje naredijo z manjšo žago, ki jo hitro izdelamo iz modelarske žagice rezljače. Na koncu, kjer se nahaja ročaj izdelamo nastavek iz vezane plošče, ki deluje kot izolator. Z vijakom ga pritrdimo na lok in vanj privijemo dve električni vtičnici. Eno povežemo z vijakom, ki smo ga privili na drugo stran izolatorja, drugo pa na kovinski lok žagice. Med oba kraka loka napnemo uporovno žico in že imamo priročno orodje za rezanje utorov. S takim orodjem bodo imeli tudi veliko veselja naši najmlajši, z izrezovanjem manjših figuric ali okraskov iz stiropora.
Šablone
Izdelamo jih iz tankega materiala, ki je odporen na temperaturo, obenem pa je slab prevodnik toplote. Najslabša izbira so kovinske šablone, kjer se segreta žica zelo ohlaja in na robovih trga stiren. Šablone, ki jih izdelamo za enkratno uporabo ali za manjše serije, so lahko izdelane kar iz tanke vezane plošče ali mediapana. Paziti moramo, da so robovi gladko obrušeni, kar zagotavlja najmanjše trenje ob drsenju žice. Tudi šablone iz ultrapasa so dovolj kvalitetne za delo, njihova slabost je predvsem v tem, da je material zelo krhek in moramo z njimi ravnati previdno, predvsem pri izdelavi. Najboljša izbira je kaširan vitroplast ali pertinaks, ki se uporablja za tiskana vezja. Nekateri modelarji takšne šablone še zjedkajo, da odstranijo bakreno plast in s tem še zmanjšajo toplotno prevodnost. Dovolj je, da robove polkrožno in gladko obrusimo.
V šablone navrtamo luknjice premera 1 mm, ki služijo pritrjevanju z bucikami na stiren. Pri tem pazite, da bucike vstavljate pod pravim kotom, ali pa rahlo vstran od smeri rezanja. Nič koliko primerov neuspelega rezanja se zgodi, ker bucika sega v del rezanja in ustavi žico. Uporaba dvostransko lepljivih trakov je sicer primerna, vendar pa je delo počasnejše, pri odstranjevanju šablon pa lahko kaj hitro poškodujemo sredico. Na šablone je potrebno narisati tudi razdelitev, ki je ponavadi 10 delna. Če je šablona dolga recimo 20 cm, potem na razdaljah 2 cm narišemo s tankim alkoholnim flomastrom pokončne črte in jih oštevilčimo. Številčimo vedno od prednjega roba nazaj, kakor praviloma poteka tudi rezanje. Če začnemo rezati na zadnjem robu, kjer je krilo tanko, se zaradi pregrete žice lahko preveč stopi in posledica je poškodovan tanek zaključek profila krila.
Rezanje
Blok stirena postavimo na ravno površino in ga po celi površini enakomerno obtežimo. Pri tem ne velja pretiravati, uteži je dovolj, ko sredice z žico ne premaknemo iz svojega mesta. Z bucikami na obe strani pritrdimo spodnje šablone in pripravimo žago. Žago raztegnemo toliko, da na obeh straneh bloka še ostane okoli 2 cm žice. Za delo potrebujete pomočnika, ki drži žago na drugem koncu. Oba žico nastavita na prednji rob in prižgeta električni tok. Žica se prične segrevati in žaga počasi zdrsi v stiroporno jedro. Modelar, ki se nahaja na daljši šabloni govori številke, kje se nahaja žica, drugi pa mu po teh črtah sledi. Rezultat tega je, da oba istočasno zaključita rezanje na koncu šablone. Žago ne smemo pritiskati na šablono preveč, da žica enakomerno drsi. V nasprotnem primeru začne žica skakati in to se kasneje vse prenese na stiroporno sredico. Ta problem je bolj opazen, če je krilo bolj koničasto, ko mora modelar na krajšem koncu zelo zaostajati za svojim kolegom.
Na obeh straneh dodaste še ostale šablone in po enakem postopku odrežete še zgornjo stran. Šele, ko sta obe površini odrezani, lahko razprete odrezane dele in si ogledate rezultat.