2R design
Grafično oblikovanje
Razrez in montaža nalepk
CNC rezkanje
Laserska obdelava
Modelarstvo
Modelarske kategorije
Akrobacije
Aerodinamika
Spletna modelarska šola
Za začetnike
Zgodovina
Modelarstvo
Balonarstvo
Jadralna letala
Motorna letala
Slovenski konstruktorji
Zgodovinski članki
Knjiga
Najbolj brano
Zadnji prispevki
Anketa
Koliko modelov ste že zgradili?
 
Gostovanje
Anja
Andraž
 
Aktualno
Na naslovu www.2r.si nastaja prenovljena spletna stran,
ki bo po dokočanju zamenjala to na naslovu www.modelarstvo.si
 
Modelarstvo arrow Balonarstvo arrow Prvi poskusi in izumi v balonarstvu
 
Prvi poskusi in izumi v balonarstvu Natisni
V drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem ne prihaja več le do zapisov o balonih, marveč se posamezniki ukvarjajo že tudi s praktičnimi poskusi in izumi. Do prvega takšnega poskusa v naših krajih naj bi bilo prišlo leta 1855 v Ljubljani. Na Rožniku naj bi bil neki K. Lindner pripravil kar tekmovanje, najbrž s toplozračnimi balonskimi modeli. V sedemdesetih letih preteklega stoletja se je v Ljubljani ukvarjal z balonskim modelarstvom slikar in profesor na realki France Globočnik. Kot študent je leta 1848 sodeloval na Dunaju v marčni revoluciji in je bil - skupaj s kasnejšim začetnikom slovenskega letalskega pionirstva Valentinom Matijo Živicem - član borbene »akademske legije«. Že tedaj si je lahko pridobil tudi prve informacije o balonih. Njegovi poskusi s svilenimi, s špiritnimi gorilniki opremljenimi baloni, ki jih je hranil obešene pod strop v svojem realčnem slikarskem kabinetu, so zbujali zanimanje za to dejavnost tudi med njegovimi dijaki.
Leta 1870 je nekdanji lastnik parnega mlina v Melju, tedaj pa že notar v Arvežu (Arnfelsu), Ferdinand Kirchner, pridobil privilegij za svoj izum balona z originalnim sistemom za uravnavanje višine. V tem kraju je nekaj prej kaplanoval Franc Šrol, avtor poročil o Godardovih poletih z balonom v Gradcu, objavljenih z majhno zamudo za dogodki leta 1853 v Novicah.
V začetku leta 1874 je mariborski časopis poročal o izumu tamkajšnjega lekarnarja Weinzla Koniga. Ta je s kemičnimi poskusi odkril snov, ki ga je silno presenetila z nepričakovanimi lastnostmi. Po dolgotrajnem prizadevanju je nato izdelal model motorja, ki ga je poganjala ta, očitno eksplozivna snov, saj je razvijal za svojo velikost nenavadno moč, pri tem pa ga je bilo lahko upravljati. Leta 1877 je prikazal svojo napravo tudi na pariški svetovni razstavi. Za primerjavo: prvi vodljivi zrakoplov s plinskim eksplozivnim motorjem so preskusili v svetu leta 1871 (P. Hanlein).
Sodeč po priimkih, Kirchner in Konig nista bila slovenskega rodu, očitno pa sta našla na Slovenskem plodna tla za svoje delo. Tako je bilo tudi s slovitim izumiteljem Josefom Resslom, ki ga štejejo za svojega Čehi, Nemci, Avstrijci in ker je opravil velik del svojega izumiteljstva na Slovenskem povsem upravičeno tudi Slovenci. Ressel je najbolj poznan po izumu ladijskega vijaka (iz katerega so izvedli tudi zračni vijak) - patent zanj so mu podelili leta 1827, ko je deloval v Trstu. Že kot študent na Dunaju - leta 1816 ali prej - pa naj bi bil razmišljal o zrakoplovu, ki naj bi ga poganjala, morda že z zračnim vijakom, elektrika. Zamisel je bila na začetku 19. stoletja fantastična, saj tedaj še ni bilo ne elektromotorjev ne motoriziranih zrakoplovov.
Resslov sin Henrik, ki je prav tako deloval v Trstu, je sklenil dalje izpopolnjevati očetovo mladostno zamisel za zrakoplov. V to prizadevanje je vložil velik del svojega življenja in vsa sredstva. Leta 1871 je izum patentiral, naslednje leto pa je izdelal model parnega zrakoplova. Ker je nato presahnila denarna podpora, do izdelave zrakoplova ni prišlo. Henrik je umrl v bedi in razočaranju trinajst let po pridobljenem, a neuresničenem patentu. Njegov izum temelji na zaprtem kroženju vodne pare. Ta naj bi najprej poganjala parni stroj, ta pa kompresor za stisnjeni zrak, ki naj bi po načelu reakcije vrtel dvoje lopatičastih koles: pogon naprej naj bi posredovalo kolo pod gondolo, dviganje pa kolo nad njo. Ko bi para opravila delo, bi se kondenzirala na notranjih stenah kovinskega zrakoplova in ga segrevala, da bi deloval kot toplozračni balon.
Le kot znanstvenofantastično zamisel je zasnoval svojo zračno ladjo slovenski fizik Simon Šubic l. 1893 v delu Pogubni malik sveta. Njegova letalna naprava sodi bolj na področje težjih od zraka: vzgon proizvaja z električno (v sili tudi ročno) poganjanimi mahajočimi krili, vodoravno gibanje pa posreduje polžast vijak, podoben Resslovemu, vendar so stene tega vozila votle in v njih so mehovi z vodikom; čeprav statični vzgon ne zadošča za letenje, sodi po tej svoji konstrukcijski posebnosti deloma tudi med zrakoplove.

Vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci I.
 
< Nazaj   Naprej >

 
 
 
Glavni meni
Modelarstvo
FPV letenje
Moji modeli
Načrti
Moja vzletna steza
Kit kompleti
Članki in nasveti
Modelarski krožek
Alpski pokal ALC
Načrti za otroke
Video filmi
Programi
Dogaja se
2R fly Forum
2R fly forum celostranski
FPV forum
Blog
Mali oglasi
Kazalo strani
Prijava na forum





Pozabil geslo?
Registracija Registriraj se
Obiskovalci
Obiskovalci: 1,275,947 (started: 2006-01-01) Obiskovalci danes: 210 Obiskovalci vceraj: 295 Obiskovalci na dan: Ø 300.03 Max. visitors per day: 1,391 (at (date): 2013-12-04) Max. page views per day: 18,882 (at (date): 2015-12-03) Page views: 8,778,903 Page views today: 967 Page views yesterday: 886 Page views per day: Ø 2,064.33 Page views per visitor: Ø 6.88 Online: 2 Obiskovalci Max. online: 71 (at (date): 2013-08-05, 13:34:08) Page views this page: 4,530 Your own page views: 39 JavaScript enabled: 0% (c) 2006 www.joom.la
Vreme

Vir: rtvslo.si
 
Optimizacija spletne strani, objava novosti tudi na Slovenski digg in web-strani.si