2R design
Grafično oblikovanje
Razrez in montaža nalepk
CNC rezkanje
Laserska obdelava
Modelarstvo
Modelarske kategorije
Akrobacije
Aerodinamika
Spletna modelarska šola
Za začetnike
Zgodovina
Modelarstvo
Balonarstvo
Jadralna letala
Motorna letala
Slovenski konstruktorji
Zgodovinski članki
Knjiga
Najbolj brano
Zadnji prispevki
Anketa
Koliko modelov ste že zgradili?
 
Gostovanje
Anja
Andraž
 
Aktualno
Na naslovu www.2r.si nastaja prenovljena spletna stran,
ki bo po dokočanju zamenjala to na naslovu www.modelarstvo.si
 
Modelarstvo arrow Balonarstvo arrow Naš prvi balonar - dr. Gregor Kraškovic
 
Naš prvi balonar - dr. Gregor Kraškovic Natisni
Najkasneje deset let po objavi tega Vegovega pisanja se pojavi prvi Slovenec že tudi med balonarji - letalci. To je bil dr. Gregor Kraškovic, v svojem času znamenit zdravnik, specialist za kožna obolenja in še posebej uspešen pri zdravljenju spolnih bolezni, izveden pa tudi v kemiji, tako da ga je glavni policijski komisar za tedanje Ilirske province, Toussainot, posebej priporočil generalnemu šolskemu nadzorniku in vodji ter organizatorju ljubljanske medicinske fakultete; Raffaelu Zelliju, naj ga kot nadarjenega zdravnika, ki bi se rad vrnil z Dunaja v domovino, povabi za profesorja v Ljubljano. Dopis policijskega komisarja iz leta 1810 že tudi imenuje dr. Kraškovica »aerostat«, kar pomeni, da je že tedaj letal z baloni.
Iz leta 1811 poznamo Kraškovčeva poleta z balonom. S kolegom dr. Rennerjem je 3. junija izvedel javno letenje v Pešti, ki mu je prineslo poznanje in slavo že pred nastopom v Bratislavi. 15. septembra je poletel z nekega bratislavskega mestnega vrta, kjer so začeli polniti njegov balon okoli 12. ure.
Najstarejša upodobitev balona v Sloveniji
Najstarejša poznana upodobitev balona v Sloveniji

Medtem se je zbrala okoli njega velika množica, še več ljudi pa je opazovalo dogodek z bližnjih vinorodnih gričev in okoliških krajev. Ob pol šestih popoldne je dr. Kraškovic stopil v košaro in balon se je začel dvigati najprej počasi, nato pa vse hitreje, medtem ko mu je publika vzklikala bravo in ploskala, balonar pa je odvrgel listek z nekaj besedami in je odzdravljal s streli iz pištole. Balon se je še naprej veličastno dvigal in je v tri četrt ure izginil ljudem izpred oči. Dr. Kraškovic je letel čez mesto in Donavo proti jugu prek kraja Kittsee in se je po zelo ugodnem poletu spustil okoli pol sedmih spet na tla med krajema Ragendorf (Rajka) in Pallersdorf (ob sedanji češkoslovaško-madžarski meji).
Leta 1814, ko je imel dr. Kraškovic okoli 45 let, je poletel z balonom že šestič. Za zgodovino slovenskega letalstva je še posebej dragoceno, da je ljubljanski nemško pisani časopis objavil že prej kot mesec dni po poletu natančen opis tega dogodka in da je s posebno opombo poudaril, da je dr. Kraškovic »rojen Kranjec«.
Prevod tega članka v celoti:
»Poročilo o šestem poletu zdravnika Kraškovica, ki ga je pripravil z možmi z Dunaja 20. novembra 1814 ob 4. uri popoldne.
Bilo je v nedeljo, 20. novembra, oblačnega, neprijaznega dne popoldne okoli 4. ure, ko je dr. Kraškovic stopil v košaro in se je s svojim aerostatičnim strojem dvignil v zrak. Potreboval je komaj pol minute, da je prerezal gosto meglo, ki je prekrivala prestolnico skoraj nepretrgoma že tri tedne, in splaval nad njeno površino. Tu glej! Nova čarobno lepa stvaritev! Nebeški obok v najpopolnejši jasnosti, sonce in mesec sta tekmovala v najčistejšem siju, nevidno vesolje se je razkazovalo v vsej krasoti. Kolikor daleč je segal pogled strmečega zrakoplovca, so megleni oblaki prelili zemeljsko površino po oblikah gora in dolin kakor čvrsta, čudovito nagubana raznobarvna snov; le vrhovi bližnjih in bolj odaljenih gora Ogrske in Štajerske so pobliskavali toplo in prijateljsko iz tega meglenega morja, in prebivalci odstrtega Kahlenberga in Leopoldsberga so mogli zrakoplovca natančno opazovati. Ta tokrat namenoma ni hotel doseči kakšne pomembnejše višine, iz previdnosti, da bi mu ne zamrznil ventil, kot se je v podobnih razmerah zgodilo znanemu angleškemu zrakoplovcu Sadlerju; višina, ki jo je dosegel, je bila zelo zmerna; živo srebro v tlakomeru je padlo za štiri cole. Skoraj pomladanska toplota, ki jo je najbrž povzročilo odbijanje svetlobnega sevanja od površine meglenega morja, je bila tako ugodna, da si je zrakoplovec snel rokavice in se je živo srebro v toplomeru pomembno dvignilo. Zrak je bil osvežujoče čist in glasovi zelo prijetni; v velikih višinah kar grozljivo tišino so tokrat motili vodni mlini ob Donavi. Tako je plaval zrakoplovec, od občudovanja in očaranosti ganjen do solz; blag veter ga je gnal v smeri nasprotni toku Donave proti Leopoldsbergu. Še je stalo sonce visoko nad obzorjem in se je zdelo, kot da mežika mesecu v slovo, ko se je moral aeronavt odločiti, da bo zapustil čarobno lepo naravno prizorišče, ki ga je s svojo živahnostjo spominjalo na podoben prizor iz njegove mladosti ob Jadranskem morju. Potegnil je torej za vrvico pri ventilu in v trenutku, kot ob udarcu s čarobno palico, seje znašel namesto v sijajno razsvetljeni slavnostni dvorani, v mračnem prostoru, ko se je spustil v meglo. Ta je bila tako gosta, da je moral zrakoplovec zapreti oči in skoraj odpihavati dim. Iz strahu, da bi ne oplazil ostrih skal Leopoldsberga ali padel v Donavo pod njim, je z levo roko zgrabil vrečo balasta, z desno pa je držal za vrvico pri ventilu, da bi se v nevarnem trenutku dvignil v višje zračne plasti ali pa bi v primeru ugodnega terena takoj spustil balon na zemljo. V tej drži je tako dr. Kraškovic pristal na otoku Schwarzlaken med Wisenbergom in Leopoldsbergom brez najmanjšega pretresa z lahkotnostjo peresa. Zvečer proti 6. uri se je dal prepeljati čez Schwarzlaken, prenočil je pri Spitzu in se je vrnil naslednjega dne čil in zdrav na Dunaj.«

Pripomniti velja, da so bili v začetku in še vso prvo polovico 19. stoletja poleti z baloni na Dunaju precejšnja redkost in so bili tako tudi Kraškovčevi v tem času pravi podvigi. Iz opisa njegovega šestega poleta moremo razbrati nekatere zanimive tehnične nadrobnosti. Dr. Kraškovic je letel z vodikovim balonom. V balonu je bil sam, nekaj Dunajčanov mu je pomagalo le pri vzletu. Padec živosrebrnega stolpca v tlakomeru za 10 cm dokazuje, da se je vzpel za kakšnih 1000 m nad vzletišče, z zemljevida pa je mogoče razbrati, da je preletel razdaljo okoli 10 km v severozahodno smer. V času, ko je minilo od prvega preleta Rokavskega preliva že trideset let in so presegli tudi 7000 m višine, tak polet ni bil kakšen izreden dosežek. Kljub temu pa pomeni vsaj šest poletov dr. Kraškovica v začetku drugega desetletja 19. stoletja zelo soliden začetek slovenskega letenja.
Po opisanem poletu ni o našem balonarskem pionirju nič več znanega. Zgodovina medicine trdi, da se kot zdravnik ni vrnil v domovino. Hitra objava poročila o njegovem poletu pa kaže, da je bil z rojaki doma tesno povezan. Zanimivo je tudi, da so to poročilo ponatisnili še po 65 letih; tudi tokrat je izšlo v nemško pisanem ljubljanskem časopisu.

Vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci I.
 
< Nazaj   Naprej >

 
 
 
Glavni meni
Modelarstvo
FPV letenje
Moji modeli
Načrti
Moja vzletna steza
Kit kompleti
Članki in nasveti
Modelarski krožek
Alpski pokal ALC
Načrti za otroke
Video filmi
Programi
Dogaja se
2R fly Forum
2R fly forum celostranski
FPV forum
Blog
Mali oglasi
Kazalo strani
Prijava na forum





Pozabil geslo?
Registracija Registriraj se
Obiskovalci
chCounter: MySQL error!
SQL query:
  • LOCK TABLES `modelarstv_model`.`jos_astats_counted_users` AS c WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_counted_users` WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_ignored_users` AS i WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_ignored_users` WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_data`as d WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_data` WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_pages`as p WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_online_users` as o WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_online_users`AS online WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_online_users` WRITE, `modelarstv_model`.`jos_astats_log_data` WRITE;

Error number: 144
Table './modelarstv_model/jos_astats_counted_users' is marked as crashed and last (automatic?) repair failed
Script stopped.