| |
|
 |
|
|
 |
Modelarstvo  Aerodinamika 4. Vzgonski koeficient |
 |
| |
|
4. Vzgonski koeficient |
|
Vpadni kot in trimanje
Vseeno kako velik je model in kako hitro leti je dosežen vzgon odvisen izključno od oblike in vpadnega kota krila glede na tok zraka. Vpadni kot krila se odraža v stopinjah in predstavlja kot med tetivo profila in smerjo toka zraka. Ta kot imenujemo geometrijski vpadni kot. Poznamo še aerodinamični vpadni kot, ki je drugačen od geometrijskega. Vpadni kot krila v prerezu.
Vpadni kot pri klasični obliki modela vedno določamo le glavnemu krilu, medtem, ko višinski stabilizator služi kot stabilizacija, da krilo ta kot ohranja. Čeprav obravnavamo višinski stabilizator kot majhno krilo, za model ne prispeva nobenega vzgona. Višinski stabilizator je lahko tudi v obliki črke V, kjer stabilizacijski učinek ustvarjata obe površini, ki vključujeta višinski in smerni stabilizator. Takšna oblika višinskega stabilizatorja se uporablja z določenim namenom; oblika modela ali neobičajna postavitev motorja. Zaradi toge in lahke gradnje se veliko uporablja tudi pri tekmovalnih jadralnih modelih.
Višinski stabilizator pri modelih racman nosi del bremena, zato je postavljen pod določenim vpadnim kotom. Takšne oblike modelov se v modelarstvu radi izogibamo, saj klasična oblika nudi enostavnejšo gradnjo in boljšo stabilnost.
Profil in vzgonski koeficient Vpadni kot in oblika profila.
Zmogljivost krila je zelo odvisna od uporabljenega profila, njegove ukrivljenosti in debeline. Trup in vse podobne oblike na modelu proizvajajo razmeroma malo vzgona, odvisno od njihove oblike in vpadnega kota. Čeprav takšne oblike oblikujemo tako, da je njihov prispevek vzgona čim večji, jih pri računanju ne upoštevamo. Vseeno je, če trup ustvarja določeno silo ki vpliva na stabilnost, saj višinski stabilizator zadrži določeno lego modela. Podobno se bočni nestabilni sili upira smerni stabilizator, ki deluje kot majhno krilo in zadrži model v določeni legi.
Koeficient vzgona upošteva vse faktorje in nam pove kakšen vzgon proizvede celoten model, ali pa samo en njegov del. Izraža se kot brezdimenzionalno število.
Pri ravnem letu modela je vzgonska sila enaka teži modela. Pri vzpenjanju ali spuščanju pa ta trditev ne drži. Povečanje površine krila, hitrosti modela ali višji vzgonski koeficient povečajo vzgonsko silo. Enostavna enačba za izračun vzgonske sile upošteva vse te parametre.
Enačba za izračun vzgonske sile.
Ta enačba nam zelo nazorno pove kako so ti parametri odvisni med seboj. Pri modelu v ravnem letu je sila vzgona enaka teži modela. Če se modelu poveča teža se mu mora tudi vzgonska sila, da obdrži enak režim letenja. Krilu lahko povečamo vpadni kot, da se mu poveča vzgonski koeficient. Lahko pa tudi povečamo površino krila, kar sicer privede do povečanja teže in zato tudi povečanja hitrosti. Ker hitrost narašča s kvadratom, lahko že majhna sprememba hitrosti zelo spremeni vzgonski koeficient. Zaradi tega težji modeli letijo hitreje kot lažji. Večja hitrost modelu dodaja energijo, vendar mora biti temu kos tudi motor.
Nosilnost krila
Nosilnost krila podajamo v g/dm2. Pri teži modela zanemarimo majhne spremembe teže zaradi porabe goriva. Hitrost modela je pri določenem vpadnem kotu odvisna prav od nosilnosti krila, kar najbolje ponazarja nekoliko preoblikovana enačba za vzgon:
Enačba za izračun nosilnosti krila.
Pri jadranju modela je vzgon sicer nekoliko manjši od teže modela, vendar do kota okoli 10 stopinj ta enačba še vedno daje dobre rezultate. Pri povečanju teže naraste hitrost modela, vendar za ohranjanje letalnih lastnosti potrebuje več moči motorja.
Vzgonski koeficient krila in profila
Vzgonski koeficient krila je drugačen od koeficienta uporabljenega profila, katerega so izmerili v vetrovniku. Na krilu se pojavi veliko različnih tokov in vrtincev, ki vplivajo na vpadni kot posameznih delov krila. Zaradi tega vsi profili v krilu ne letijo pod enakimi pogoji. Vzgonski koeficient celotnega krila upošteva vse vplive na krilo in podaja povprečje lastnosti vseh profilov.
Vzgonski koeficient krila in celega modela
Kadar obravnavamo vzgonski koeficient celega modela, moramo k vzgonskemu koeficientu krila prišteti še višinski stabilizator. Pri modelih tipa racman prednje krilo prispeva veliko nosilnosti zato za računanje moramo upoštevati obe površini. Pri klasični obliki modela, kjer hočemo zanemariti površino višinskega stabilizatorja, je prišlo do dogovora, da se namesto površine višinskega stabilizatorja upošteva tudi tista površina krila, ki poteka skozi trup.
|
|
|
 |
|
 |
|
 |
 |
| |
|
Obiskovalci |
Obiskovalci: 483,833 (started: 2006-01-01)
Obiskovalci danes: 339
Obiskovalci vceraj: 305
Obiskovalci na dan: Ø 217.36
Max. visitors per day: 515 (at (date): 2011-03-07)
Max. page views per day: 11,211 (at (date): 2008-11-17)
Page views: 3,146,218
Page views today: 2,444
Page views yesterday: 1,923
Page views per day: Ø 1,413.44
Page views per visitor: Ø 6.50
Online: 5 Obiskovalci
Max. online: 19 (at (date): 2008-08-01, 18:51:04)
Page views this page: 4,000
Your own page views: 141
JavaScript enabled: 0%
(c) 2006 www.joom.la
|
|
Vreme |
Vir: rtvslo.si |
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
