Zadnje objave

Monthly Archives: May 2007

S5 – modeli raketnih maket za doseganje višine

Ta niz  kategorij obsega tekmovanja v doseganju višine z maketami raket in predstavlja kombinacijo tekmovanj v višini leta in tekmovanja maket. Cilj tekmovanja je doseči največjo višino z maketo rakete.
Vsi sodelujoči modeli morajo ustrezati pravilom za tekmovanje maket in se točkujejo po istih pravilih ter dobe enako največje število točk za kakovost, kot pri tekmovanju maket.
Skupno število točk, kijih dobi model za kakovost se prišteje k največji uradni  višini, katero doseže. Če je tirnica poleta izgubljena, se višina ne prišteva. Model,ki ima največje skupno število točk, ki izhaja iz števila točk za kakovost in točk za višino (v metrih) se proglasi zmagovalca. V primeru enakega števila točk določa število točk za kakovost.
Sodniki morajo diskvalificirati katerikoli model,ki po njihovem mišljenju ne kaže zadostne ustreznosti razmerja ali ustreznega nivoja kvalitete izdelave,ki se zahteva za  maketo v pravilih za tekmovanja maket. Namen tega pravila je, da se iz tekmovanja izloči vsak model, ki ima kvalitete makete v večji meri podrejene v prid sposobnosti doseganja višine.

S5A

Največji impulz motorja  0,00 – 2,50 Ns
Največja masa modela 60 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 1

S5B

Največji impulz motorja  2,51 – 5,00 Ns
Največja masa modela 90 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 1

S5C

Največji impulz motorja  5,01 – 10,00 Ns
Največja masa modela 120 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 1

S5D

Največji impulz motorja  10,01 – 40,00 Ns
Največja masa modela 240 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 1

S5F

Največji impulz motorja  40,01 – 80,00 Ns
Največja masa modela 500 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 1

S4 – raketoplani za trajanje leta

To tekmovanje vsebuje niz kategorij, odprtih za katerikoli model, ki se dviga v zrak brez izkoriščanja nosilnih površin in ki vzdržuje gibanje nasprotno sili zemljine težnosti med delom leta, ko je pospešen, oziroma  izpostavljen potisni sili raketnega motorja in kateri vrača svoj jadralni del na zemljo v stabilne jadralnem letu,s pomočjo aerodinamičnih  nosilnih površin, nasprotujočih gravitaciji. Cilj tega tekmovanja je zagotoviti športno tekmovanje raketnih modelov z jadralnim povratkom na zemljo.
Raketni model, ki vzleta v spiralnem vzpenjanju, poganjan z raketnim motorjem na ta način, da pri vzpenjanju izkorišča krila, ne  more  tekmovati v tej kategoriji. Padalski sistem za pristajanje, nameščen v zgornjem delu modela ne predstavlja take dopolnilne aerodinamične površine,lahko pa se uporablja na ta način, da vpliva na pristajanje drugih delov modela.
Cilj tekmovanja je ugotoviti,kateri model doseže najdaljši čas leta pri vertikalnem ali skoraj vertikalnem, prostem, balističnem vzletanju in stabilnem aerodinamičnem jadranju pri spuščanju k tlom. Čas leta vsakega modela se meri od trenutka prvega premika na rampi do trenutka, ko se model dotakne tal.
Merjenje časa poleta omejuje maksimum, ki je določen za vsako posamezno kategorijo in podkategorijo. Skupni čas poleta se meri od prvega premika modela na rampi do zaključka poleta. Časomerilci morajo biti seznanjeni z barvo in obliko modela, da ga lahko razpoznajo med letom.
Let je končan, ko se model dotakne površine zemlje, oziroma ovire, ki zaključi njegov let, ali kadar model končno izgine iz vida časomerilcem. Če  model izgine za neko oviro ali oblakom, časomerilci počakajo 10 sekund, da se bo model spet pojavil. Če se model ne pojavi, se teh 10 sekund odšteje od časa leta.
Lete morata meriti dva časomerilca s štoparicama ali napravama za merjenje časa z natančnostjo najmanj 1/5 sekunde. Na svetovnih prvenstvih imata oba časomerilca daljnoglede. Daljnogled mora imeti povečavo med 4 in 8. Med letom morata časomerilca ostati v krogu s polmerom 10 metrov. Izmerjen čas predstavlja sredino izmerjenih časov obeh časomerilcev, zaokrožen na najbližjo nižjo celo sekundo.
Za določanje uvrstitve šteje seštevek treh časov poletov vsakega tekmovalca. V primeru istega rezultata, se določi zmagovalca z dodatnimi leti takoj po zaključku tekmovanja v kategoriji. Maksimalni čas leta se v vsakem dodatnem turnusu poveča za eno minuto – glede na maksimum v predhodnem turnusu. Za vsak dodaten let je predviden samo en poskus. Rezultati dodatnih letov ne štejejo v rezultat ekipe, njihov namen je le določiti zmagovalca in s tem razdelitev nagrad vezanih na naslov.
Del modela, ki jadra, je lahko radijsko voden, z namenom obdržati tirnico leta v bližini poligona.

S4A

Totalni impulz motorja 0 – 2,50 Ns
Maksimalna masa modela 60 g
Maksimalni čas leta 120 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S4B

Totalni impulz motorja 2,51 – 5,00 Ns
Maksimalna masa modela 90 g
Maksimalni čas leta 180 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S4C

Totalni impulz motorja 5,01 – 10,00 Ns
Maksimalna masa modela 120 g
Maksimalni čas leta 240 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S4D

Totalni impulz motorja 10,01 – 40,00 Ns
Maksimalna masa modela 240 g
Maksimalni čas leta 300 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S4F

Totalni impulz motorja 40,01 – 80,00 Ns
Maksimalna masa modela 500 g
Maksimalni čas leta 300 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S3 – raketni modeli za trajanje leta s padalom

Tekmovanje v trajanju leta s padalom je razdeljeno na podkategorije glede na totalni impulz motorja. Med letom se razen zaščite padala noben del modela ne sme oddvojiti ali odvreči.
Tekmovanje je odprto za enostopenjske modele, poganjane z enim raketnim motorjem. Za pristajanje služi eno ali več padal. Padala morajo imeti najmanj tri vrvice. Tekmovalec lahko kadarkoli med tekmovanjem menja padala v modelu.
Merjenje časa poleta omejuje maksimum, ki je določen za vsako posamezno kategorijo in podkategorijo. Skupni čas poleta se meri od prvega premika modela na rampi do zaključka poleta. Časomerilci morajo biti seznanjeni z barvo in obliko modela, da ga lahko razpoznajo med letom.
Let je končan, ko se model dotakne površine zemlje, oziroma ovire, ki zaključi njegov let, ali kadar model končno izgine iz vida časomerilcem. Če  model izgine za neko oviro ali oblakom, časomerilci počakajo 10 sekund, da se bo model spet pojavil. Če se model ne pojavi, se teh 10 sekund odšteje od časa leta.
Lete morata meriti dva časomerilca s štoparicama ali napravama za merjenje časa z natančnostjo najmanj 1/5 sekunde. Na svetovnih prvenstvih imata oba časomerilca daljnoglede. Daljnogled mora imeti povečavo med 4 in 8. Med letom morata časomerilca ostati v krogu s polmerom 10 metrov. Izmerjen čas predstavlja sredino izmerjenih časov obeh časomerilcev, zaokrožen na najbližjo nižjo celo sekundo.
Za določanje uvrstitve šteje seštevek treh časov poletov vsakega tekmovalca. V primeru istega rezultata, se določi zmagovalca z dodatnimi leti takoj po zaključku tekmovanja v kategoriji. Maksimalni čas leta se v vsakem dodatnem turnusu poveča za eno minuto – glede na maksimum v predhodnem turnusu. Za vsak dodaten let je predviden samo en poskus. Rezultati dodatnih letov ne štejejo v rezultat ekipe, njihov namen je le določiti zmagovalca in s tem razdelitev nagrad vezanih na naslov.

S3A

Totalni impulz motorja 0 – 2,50 Ns
Maksimalna masa modela 100 g
Maksimalni čas leta s padalom 240 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S3B

Totalni impulz motorja 2,51 – 5,00 Ns
Maksimalna masa modela 100 g
Maksimalni čas leta s padalom 360 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S3C

Totalni impulz motorja 5,01 – 10,00 Ns
Maksimalna masa modela 200 g
Maksimalni čas leta s padalom 480 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S3D

Totalni impulz motorja 10,01 – 20,00 Ns
Maksimalna masa modela 500 g
Maksimalni čas leta s padalom 600 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S2 – raketni modeli za nošenje tovora

Tekmovanje modelov za nošenje tovora je razdeljeno na podkategorije glede na totalni impulz motorja.

S2A

Totalni impulz motorja 0 – 2,50 Ns
Maksimalna masa modela 100 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S2B

Totalni impulz motorja 2,51 – 5,00 Ns
Maksimalna masa modela 100 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S2C

Totalni impulz motorja 5,01 – 10,00 Ns
Maksimalna masa modela 200 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S1 – raketni modeli za doseganje višine

Ta niz  kategorij obsega tekmovanja v doseganju višine. Cilj tekmovanja je doseči največjo višino z maketo rakete. Tekmovanje za doseganje višine je razdeljeno na podkategorije glede na totalni impulz motorja.

S1A

Totalni impulz motorja 0 – 2,50 Ns
Maksimalna masa modela 100 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S1B

Totalni impulz motorja 2,51 – 5,00 Ns
Maksimalna masa modela 100 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S1C

Totalni impulz motorja 5,01 – 10,00 Ns
Maksimalna masa modela 200 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S1D

Totalni impulz motorja 10,01 – 20,00 Ns
Maksimalna masa modela 500 g
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S – modeli raket

Osnovna pravila:
Raketni model ne sme preseči maso 500 g. Izdelan mora biti v celoti iz nekovinskih gradiv (papir, les, umetne mase …). Vgrajene imajo lahko samo nebistvene kovinske dele. Modelarska raketa sme imeti največ tri stopnje. Raketna stopnja je del rakete z lastnim pogonom, ki se med poletom loči od rakete. Vsak model (ali del modela, ki se med letom oddvoji) mora biti opremljen s pristajalnim sistemom, ki mu omogoča varen pristanek in ponovno uporabo. Lahko se uporabljajo različni sistemi, najpogosteje pa so rakete opremljene s padalom ali strimer trakom. Strimer je trak, ki s plapolanjem poveča zračni upor ter na ta način upočasni pristajanje, predvsem lažjih modelov. Pri raketoplanih služita omenjena sistema le za spuščanje izgorelih motorjev ali kompletnih kontejnerjev, model pa sam pristaja kot jadralni model s pomočjo aerodinamičnih nosilnih površin.
Vse vrste raketnih modelov poganjajo modelarski raketni motorji. To so industrijsko in serijsko izdelani raketni motorčki, ki morajo ustrezati mnogim varnostnim zahtevam in predpisom FAI. Totalni impulz ne sme presegati 100 Ns (Newton sekund). Pogonska zmes goriva in oksidanta je neločljivo vstavljena (prešana ali lita) v ohišje iz papirja ali umetne mase. Modelarski raketni motor lahko uporabimo samo enkrat. Vsaka nestrokovna priprava goriva ali ponovno polnjenje motorjev ni dovoljeno.
Glavne kategorije se delijo glede na totalni impulz motorja na posamezne podkategorije.
A – 0 – 2,50 Ns
B – 2,51 – 5,00 Ns
C – 5,01 – 10,00 Ns
D – 10,01 – 20,00 Ns
E – 20,01 – 40,00 Ns
F – 40,01 – 80,00 Ns
Vsi raketni modeli, kateri se bodo uporabljali na poligonu, morajo dobiti dovoljenje za let, ali pa prepoved leta pri varnostnem vodji na poligonu ali njegovem pooblaščenem namestniku na osnovi njegove presoje glede varnosti modela v letu.
Modelarske rakete izstreljujemo podobno kot prave z lansirnih naprav. Lansirna naprava ali mehanizem se mora uporabljati tako, da omejuje horizontalno gibanje modelu, dokler ta ne doseže hitrosti leta, potrebno za varen, predvidljiv let. Kot lansiranja (elevacijski kot) mora biti večji od 60 stopinj.
Lanser ne sme prispevati k povečanju hitrosti modela ali spremeniti momenta glede na  tistega, ki ga povzročijo raketni motorji na modelu. Lansiranje s pomočjo mehanskih naprav, vgrajenih v lanser, ni dovoljeno.
Lansiranje ali vžig motorjev se mora opraviti daljinsko, z električnimi sredstvi, na razdalji najmanj 5 metrov  od modela ter  mora biti pod popolnim nadzorom  osebe, ki lansira model. Varnostni vodja ali njegov pooblaščeni namestnik ima ključ varnostne ključavnice, ki onemogoča lansiranje modela, dokler ni ključ vstavljen v napravo. Ko se prepriča, da se model lahko varno lansira, varnostni vodja vstavi ključ v ključavnico ter s tem omogoči vžig in lansiranje. Vse osebe v bližini morajo biti obveščene o lansiranju, preden je  model aktiviran in izstreljen. Pred vžigom in lansiranjem raketnega modela je treba zagotoviti najmanj 5 sekund odštevanja.
Hitrost vetra mora biti manjša  od 35 km/h, vidljivost  pa večja od 500 m pred  lansiranjem vsakega raketnega modela.
Pred poletom v vsaki tekmovalni kategoriji morajo sodniki pregledati in overiti modele, ki bodo uporabljeni. Isti model ne more istočasno leteti v  dveh ali več tekmovalnih kategorijah.
Vsak model mora biti  jasno označen s številko tekmovalčevega FAI športnega dovoljenja, ki mora  biti visoka najmanj 1 centimeter. Oznaka je lahko na  telesu, stabilizatorjih ali drugih zunanjih delih. Na zunanjih delih modela morajo biti  napisane tudi nacionalne oznake države tekmovalca. Organizatorju tekmovanja je potrebno na modelu zagotoviti svetlo obarvane površine za označevanje modela velikosti najmanj 1×3 cm.
Uradni let je tisti let, pri  katerem model zapusti  lansirno napravo,  oziroma izgubi kontakt  z lansirno napravo in poleti, razen v primeru katastrofalnih poškodb, tedaj se let ne upošteva kot uraden.
Sodniki lahko v  vsakem trenutku diskvalificirajo katerikoli model,ki po njihovem mnenju ne  ustreza pravilom tekmovanja za katerega varnostni vodja oziroma njegov  pooblaščeni namestnik presodi, da ne more dovolj varno leteti.
Sodniki lahko diskvalificirajo kateregakoli tekmovalca, če ta ne  posveča dovolj pozornosti napisanim in drugim varnostnim  pravilom, zaradi nešportnega obnašanja,zaradi neupoštevanja navodil varnostnega vodje ali njegovega  pooblaščenega namestnika in zaradi neupoštevanja pravil nasploh.
Model, ki prestane katastrofo, kateri po mnenju sodnikov ni vzrok slaba konstrukcija, gradnja ali priprava pred letom, ne bo diskvalificiran. Tak model, ki ne more opraviti  ostalih letov, se lahko zamenja  z drugim modelom.
Zaradi karakteristik leta se lahko model diskvalificira samo za ta let, ne more pa biti izključen iz celotnega tekmovanja.

F4 – modeli makete – verne kopije pravih letal


F4A – prosto leteči modeli maket

F4B – makete za krožni let

F4C – radijsko vodene makete

F3 – radijsko vodeni modeli

F3A – motorni akrobatski modeli

Model letala je aerodinamično krmiljen s pomočjo krmilnih površin po smeri, višini in nagibu s strani tekmovalca, ki stoji na tleh in model krmili s postajo za daljinsko vodenje.
Maksimalni razpon kril zanša 200 cm
Maksimalna dolžina znaša 200 cm
Maksimalna teža modela brez goriva znaša 5 kg.
Vrsta in kubikaža motorja je lahko poljubna ob upoštevanju naslednjih omejitev:
– ne sme se uporabiti trdih ali plinskih goriv in utekočinjenih plinov,
– v primeru elektro motorja je lahko maksimalna napetost akumulatorja 42V DC.
Nivo hrupnosti ne sme preseči 94dB na oddaljenosti 3 m od modela postavljenega na trdna tla pri polnem plinu. Meritev se izvede v razdalji 3 m 90 stopinj pravokotno na os modela v smeri vetra in z desne strani modela. Mikrofon se postavi 30 cm nad tlemi v liniji z motorjem. Meritev se opravi pred vsakim vzletom. Če model stoji na travnati površini je dovoljen nivo hrupa 92 dB.
Uporaba vseh vrst avto-pilotov je prepovedana. Prepovedana je uporaba vprogramiranih krmilnih funkcij, če te vsebujejo časovnike.
Dovoljeno:
* funkcije (npr: D/R, expo…), ki jih pilot ročno preklaplja,
* mešalniki, če jih pilot ročno preklaplja,
* ostale funkcije, če jih pilot ročno preklaplja.
Ni dovoljeno:
* časovno kontrolirane funkcije pri katerih pilot izvede samo začetni ukaz (npr: tipka za dinamični valjček s programiranim časom ustavitve itd),
* predprogramirane funkcije, ki izvedejo serijo ukazov,
* avto-piloti za izravnavo kril,
* vsak tip sistema za razpoznavo govora,
* vsak tip samoučečega se sistema.
Pomočnik je lahko vodja ekipe, drug tekmovalec ali oseba organizatorja. Vsak pilot ima lahko dva pomočnika. Oba sta lahko prisotna pri zagonu motorja. Pri prenosu modela na vzletno-pristajalne steze lahko sodeluje en pomočnik. Med letom lahko sodeluje en pomočnik.
Tekmovalci imajo pravico do enakega števila letov. Štejejo se samo kompletno izvedene serije.
Kot poizkus se šteje napoved organizatorja o dovolitvi leta.
Če se motor modela ne zažene v 3 minutah mora tekmovalec narediti prostor za naslednjega tekmovalca. Če se motor ustavi po začetku vzleta a pred odlepitvijo modela od tal, se lahko motor ponovno zažene znotraj časa 3 minut.
Vsak tekmovalec ima na voljo en poizkus na serijo.
Poizkus se lahko ponovi samo po dovoljenju vodje tekmovanja, ki dovoljenje izda v naslednjih primerih:
– model ne vzleti zaradi polmerskih motenj, ki niso pod vplivom tekmovalca,
– let je prekinjen zaradi motnje, ki ni pod vplivom tekmovalca. V tem primeru lahko tekmovalec ponovi let od točke kjer se je prekinil dalje in se točkujejo samo preostale in prekinjena figura.
Kot uradni let se šteje poizkus ne glede na rezultat.
Vsako akrobatsko figuro ocenijo sodniki s celoštevilčno oceno od 0 do 10. Ocena 10 je najboljša možna ocena. Ocene se pomnožijo s težavnostnim koeficientom figure. Nedokončana figura se oceni z oceno 0. Figure morajo biti izvedene na mestu dobre vidljivosti. Če sodnik kake figure zaradi okoliščin, ki jih ni povzročil tekmovalec, ni mogel videti to označi z N.V ("Nisem Videl"). V tem primeru za to figuro dobi tekmovalec povprečno oceno ostalih sodnikov.
Sredinske figure morajo biti izvedene na sredini letalnega območja. Robne figure pa ne smejo preseči linije 60 stopinj levo in desno od linije centra. Vertikalna višina ne sme preseči 60 stopinj. Program mora biti izveden na liniji leta približno 150 m od stojišča pilota. Nespoštovanje meja letalnega območja sodniki kaznujejo individualno z odvzemom točk glede na velikost kršitve roba letalnega območja. Letalno področje mora biti označeno z belima 4 m visokima palicama premera 100 mm postavljenima na 60 stopinjskih robnih linijah približno 150 m od stojišča tekmovalca. Na palicah naj bodo montirane kontrastne zastavice ali trakovi. V dolžini 50 m naj bodo na robnih linijah in sredinski liniji talne bele oznake. Zvočni toni za prelet linij se ne smejo uporabljati.
Sodniki sedijo do 10 m za stojiščem tekmovalca v trikotniku, ki ga tvorijo podaljški stranic letalnega območja.
Ob zaključku uradnega leta sodniki individualno ocenijo hrupnost med letom. Če večina sodnikov meni, da je model prehrupen se tekmovalcu odvzame 10 točk s strani vsakega sodnika.
Če model po mnenju sodnikov leti nesigurno ali na nevaren način, lahko odredijo pristanek modela.
Vsak tekmovalec ima na voljo 4 lete. Točke se normalizirajo na oceno 1000, ki jo dobi najboljši tekmovalec te serije.
Tekmovalec mora biti pozvan na štart vsaj 5 minut pred začetkom uradnega leta.
Figure je potrebno izvajati tokom neprekinjenega leta v vrstnem redu kot so navedene. Tekmovalec lahko figuro izvede samo enkrat, ponovitve niso dopustne. Tekmovalec ima na voljo 3 minute za zagon motorja in dodatno 10 minut za izvedbo programa.
Model mora vzleteti in pristati brez pomoči. Metanje z roko ni dovoljeno. Če med letom z modela odpade kak del se točkovanje ta trenutek prekine in model mora takoj pristati.
Polet je končan, ko model pristane. Točkovanje se prekine po poteku 10 minut.

F3B – jadralni modeli (3 discipline)

Ta kategorija je bila vpeljana že dolgo nazaj in zajema radijsko vodene jadralne modele. Danes se je ta kategorija razvila v več različnih kategorij.
Piloti letijo v treh različnih disciplinah; trajanje, preleti in hitrost. Pri disciplini trajanje je naloga  leteti  točno 10 minut in pristati čim bliže točki označeni na zemlji. Pri preletih ima pilot časa 4 minute in v tem času mora čim večkrat preleteti razdaljo 150 metrov v obe smeri. V disciplini hitrost mora pilot štiri krat preleteti razdaljo s čim večjo hitrostjo.
Za startanje modelov z visokim startom se uporabljajo električni vitli.
Modeli imajo značilno obliko, strimani morajo biti za najmanjše propadanje, ostre zavoje in večje hitrosti. Model mora biti aerodinamično čist in trden, da zdrži velike obremenitve pri startu in velikih hitrostih, ki so blizu 200 km/h.

F3C – helikopterji

V tej disciplini tekmujejo radijsko vodeni helikopterji. Pilot mora obvladati lebdenje in akrobacije. Vsak manever mora biti izveden z visoko natančnostjo in spretnostjo ne glede na vremenske vplive.
Model helikopterja ne sme biti težji od 6kg, največja površina vrtečega glavnega rotorja pa ne sme presegati 250 dm2. Za pogon se uporablja motor z  notranjim zgorevanjem z največjo prostornino 15 ccm ali pa elektromotor z najvišjo napetostjo napajanja 42 V. Zvok motorja mora biti toliko dušen, da ne preglasi šumenja rotorja.
Za vodenje mora imeti model krmiljen plin motorja, ciklično spreminjanje koraka glavnega rotorja, kolektivni korak rotorja in korak na repnem rotorju. Le s temi komandami je model vodljiv za vse manevre v tej disciplini.
Program A je najlažji, sledita pa mu težja programa B in C. Vsak program vsebuje tri figure lebdenja, ki se izvajajo pred sodniki nad označenim prostorom. Lebdenje se izvaja 15 metrov stran od sodnikov. Akrobacije se izvajajo v navideznem oknu, ki se nahaja 60 stopinj levo in desno od sredinske črte ter 60 stopinj navzgor. Tipično pilot leti v liniji, ki je pravokotna na sodnike in od njih oddaljena 100 metrov. Po vsaki izvedeni akrobaciji  mora model prečkati središčno črto. Akrobacije so povezane med sabo. Pilot, ki preleti navidezno okno dobi kazenske točke, ki so odvisne od tega, za koliko je modelar prekršil dimenzije navideznega okna.
Sodniki ocenjujejo vsako akrobacijo posebej na seznam s točkami od 0 do 10. Natančnost ocenjevanja je na 0,5 točke. Sodniki ocenjujejo po štirih kriterijih: natančnost, lahkotnost, eleganca in pozicija opravljene  figure v navideznem oknu. Za razne napake sodniki odštevajo točke.
Vsak tekmovalec leti štiri turnuse, od katerih se štejejo trije najboljši.
Nastopijo lahko tudi skupine, v kateri so trije tekmovalci, ki predstavljajo svojo državo. Skupinski rezultat je vsota točk vsakega posameznega tekmovalca v skupini.
Najboljših 15 tekmovalcev se na koncu udeleži še fly-offa, v katerem se lahko določi šampijona.

F3D – motorni modeli za tekmovanja okoli balonov

F3E – radijsko vodeni modeli na električni pogon

F3F – jadralni modeli za jadranje na pobočju

V tej kategoriji se tekmuje z radijsko vodenimi jadralnimi modeli na pobočju,kjer izkoriščajo pobočni vzgornik. V disciplini hitrost poskuša pilot preleteti 1000 m v  čim krajšem času. Razdalja  je razdeljena na 10 letov po 100 metrov. Piloti morajo preleteti vsaj 4 runde, da se lahko določi zmagovalca. Ta razred je preveč odvisen od terena letenja, zato ne morebiti organiziran kot svetovno prvenstvo.

F3G – jadralni modeli s pomožnim motorjem z notranjim zgorevanjem

F3H – jadralni modeli na ravnini

V tej disciplini tekmujejo jadralni modeli na ravnini. Naloga pilotov je, da z modelom letijo od točke A do točke B itd. in to v čim krajšem času. Vodja tekmovanja mora določiti smer letenja, da ne pride do razlik. Tudi ta disciplina je preveč vezana na okolje letenja, zato se  ne tekmuje v svetovnem merilu.
F3I – jadralni modeli v aerovleki
V tem razredu tekmujejo radijsko vodeni jadralni modeli, ki ji na višino 200 metrov potegne vlečni model v aerozapregi. Vlečni model mora priskrbeti organizator tekmovanja. Tekmuje se v dveh disciplinah preleti in hitrost. Pri preletih ima pilot časa 4 minute in v tem času mora čim večkrat preleteti razdaljo 150 metrov v obe smeri. V disciplini hitrost mora pilot štiri krat preleteti razdaljo s čim večjo hitrostjo.
To tekmovanje nima  značaja svetovnega tekmovanja.

F3J – termični jadralni modeli

Ta kategorija je zelo popularna saj vsebuje samo eno disciplino s preprostimi pravili. Tekmovalci poskušajo obdržati model v zraku 10 minut in v tem času tudi pristati čim bližje točki na zemlji. Operativnega časa 10 minut model ne sme preseči v zraku.
Modeli poletajo s pomočjo visokega starta s 150 metrov dolgo vrvico. S pomočjo prirejenega škripca dva pomočnika vlečeta eno vrvico.
Piloti so razdeljeni v skupine, vsaka skupina pa leti samostojno. Najboljši piloti letijo v samostojni zadnji skupini ali Fly-offu, kjer se določi zmagovalec.

F3K (HLG – Hand Lounched Gliders) – iz roke startani radijsko vodeni jadralni modeli

V tej kategoriji tekmovalci uporabljajo razmeroma majhne radijsko vodene jadrale  modele, ki  imajo največji razpon 150 cm. Model starta pilot sam ročno. V zadnjih letih so modelarji razvili poseben sistem lansiranja modelov, ki spominja na met diska.
Organizator mora priskrbeti vrstni red tekmovalcev. V osnovi se zahteva določeno število kratkotrajnih letov v vsakem turnusu. Pilot mora čim hitreje model spraviti v zrak in ostati v zraku čim dlje.
Pravila zato kategorijo se lahko priredijo, zato se je treba pred tekmo dodobra seznaniti z lokalnimi pravili, ki jih določi organizator tekmovanja.

F2 – modeli za krožni vezani let

Pravila tekmovanja:
Model je v letu vezan z eno ali več žicami s katerimi se model upravlja po višini in položaju.
Za te modele je značilno, da se njihovi leti opravljajo na posebej za to pripravljeni stezi, ki je lahko asfaltna, betonska ali iz trde plastike. Modeli se upravljajo preko dveh jeklenih žic in s posebej za to pripravljeno ročko, ki jo tekmovalec drži v roki.
Preizkus žic se opravi pred vsakim letom z 20-krat večjo obtežbo kot tehta model.
Za upravljanje leta sta obvezni dve žici, ročke in vilice paxlona. Včasu, ko let traja, mora biti stalno vzpostavljen kontakt med ročko in vilico paylona, torej med letom ne smemo vzeti ročke iz paylona.

F2A – hitrostni modeli

To je model letala, ki ima za pogon lastni motor in s katerim je vzgon proizveden z aerodinamičnimi silami, ki med letom delujejo na nepremične površine (izvzete so površine za krmiljenje). Namen tega modela je, da med letom doseže največjo hitrost.
Največja čista prostornina motorja 2,5 ccm
Najmanjša nosilna površina 2 dm2 na 1 ccm prostornine motorja
Največja obtežba 100 g/dm2 nosilne površine
Kot gorivo se uporablja standardna zmes 20% olja, 80% metanola ali 25% olja in 75% metanola. Dodatki, npr. nitrometan, niso dovoljeni.
Upravljanje je dovoljeno z dvema žicama premera 0,4 mm, ki imata lahko odstopanje v debelini +/- 0,011 mm.
Dolžina poti leta, katero mora model preleteti, je 1 km. Radius kroga leta je 15,92 m, ki se meri od osi motorja do osi ročke, kar pomeni, da mora model preleteti 10 krogov.
Vsak tekmovalec ima pravico do treh uradnih letov in na neomejeno število poskusov v vsakem začetem letu. Vsak uradni let mora biti opravljen najkasneje v treh minutah od danega znaka.
Za uradni let se smatra, če tekmovalec namesti ročko v paylon. Če tekmovalec med letom vzame ročko iz paylona in pred tem ni odletel 10 krogov, je let 0. Let se prične, ko je dal tekmovalec ročko v paylon, hitrost pa se prične meriti, ko je model opravil dva kroga leta na predpisani višini. Predpisana višina leta je označena z vertikalno, dobro vidno oznako in je od 1 do 3 metre nad nivojem tekmovalne steze. Hitrost in pravilnost leta merita, oziroma ocenjujeta dva sodnika, na svetovnih prvenstvih pa to nalogo opravljajo trije sodniki.
Za končni plasman se šteje najhitrejši let vsakega tekmovalca, če pa sta dva tekmovalca z isto hitrostjo, pa se upošteva seštevek dveh najuspešnejših letov.

F2B – akrobatski modeli

Akrobatski model ima za pogon batni motor, pri katerem se vzgon proizvaja z aerodinamičnimi silami, ki v času leta delujejo na nepremične nosilne površine. Ta model je zgrajen tako, da se lahko z njim izvajajo predpisane akrobacije.
Največja skupna teža modela v letu je 5 kg.
Največja nosilna površina je 150 dm2.
Največja obtežba je 100g/dm2.
Največja čista prostornina motorja je 10 ccm.
Motor mora biti obvezno opremljen z dušilcem zvoka. Žice s katerimi se upravlja let, morajo biti daljše od 15 metrov, maksimalna dolžina teh žic pa je 21,5 metra.Dolžina se meri od osi motorja do osi ročke.Pred vsakim letom se žice preizkusijo z utežjo, ki je 15-krat težja od modela in največ za 20 kg.
Vsak tekmovalec ima pravico do treh uradnih letov. V vsakem uradnem letu ima lahko tekmovalec dva poskusa. Za poskus se šteje, če model ne poleti iz zemlje v roku 3 minut od danega signala za start.
Akrobacije se morajo izvajati po vrstnem redu, ki je predpisan. Med eno in drugo akrobacijo mora tekmovalec prevoziti dva kroga v horizontalnem letu. Vsaka od akrobacij se lahko izvaja le enkrat. Tekmovanje sodijo najmanj trije sodniki, vsako akrobacijo pa ocenijo s točkami od 0 do 10. Dobljene točke se še pomnožijo s težavnostnim koeficientom figure. Končni plasman, oziroma zmagovalca dobimo, ko seštejemo dobljene točke dveh najboljših letov vsakega tekmovalca.

F2C – modeli za ekipno tekmo

To so modeli, ki imajo dizelski batni motor, letijo pa s pomočjo aerodinamičnih sil, ki delujejo na nepremične dele nosilnih površin modela. Model mora biti polmaketa in podoben letalu.
Največja skupna teža je 700 g.
Največja skupna prostornina motorja je 2,5 ccm.
Največja skupna nosilna površina 12 dm2.
Največja dovoljena prostornina rezervoarja za gorivo, skupaj s cevkami in ventilom je 7 ccm.
Najmanjša dimenzija trupa na mestu sedeža pilota je višina 100 mm, širina 50 mm in najmanjši presek 39 cm2.
Model mora imeti v kabini vgrajeno glavo pilota višine 20 mm, dolžine 14 mm in širine 14 mm.
V tej kategoriji nastopajo ekipe in to naenkrat v istem krogu tri, od katerih je vsaka sestavljena iz mehanika in pilota. Vsaka od ekip skuša doseči čim boljši čas, oziroma preleteti 100krogov, kar ji potem omogoča uvrstitev v nadaljne tekmovanje, vse do finala. Tekmuje se v eliminacijah, polfinalu in finalu. Tekmovanje v eliminacijah in polfinalu traja 100 krogov ali 10 km, v finalu pa 200 krogov ali 20 km. Med tekmovanjem pilot stoji v centru kroga in vozi model, mehanik pa med letom, ko model pristane, polni rezervoar z gorivom in starta motor. Vsak model mora v vsaki tekmi najmanj enkrat pristati.
Vsaka ekipa ima svoj sodniški par, ki šteje kroge in meri čas. Celoten potek tekme pa vodi in spremlja glavni sodnik z žirijo, ki daje znak za začetek priprave na tekmo (ogrevanje motorjev) in tudi za sam start, med tekmo pa opazuje tekmovalce, jih opozarja na napake in tudi kaznuje. Vsaka ekipa je lahko v eni tekmi 3-krat kaznovana. Trije opomini pomenijo avtomatsko diskvalifikacijo ekipe iz te tekme.
Ekipe prejmejo opomine če:
– pilot nepravilno ovira drugega pilota, bodisi s telesom ali modelom,
– pilot ne hodi po zato določenem krogu, ampak se na mestu obrača,
– pilot nima stalnega kontakta med roko v kateri drži ročko in prsnim košem, razen med prehitevanjem,
– pilot prekorači dovoljeno višino leta (ne velja pri prehitevanju),
– mehanik nepravilno pobere model iz kroga, v kolikor je model ostal za črto, ki označuje krog.
Napak, ki se kaznujejo je veliko in še bi se lahko naštevale. Zanimivost tekmovanja v tej kategoriji je tudi to, da morajo vsi mehaniki med tekmo nositi zaščitne čelade, ki jih varuje pred udarci drugih modelov (pri vzletanju in pristajanju), ko mehanik polni rezervoar svojega modela.

F2D – modeli za zračni boj

F1 – modeli za prosti let, kjer ne obstaja fizična povezava med tekmovalcem in modelom

Pravila tekmovanja:
Poskus leta se lahko ponovi, če se model zaleti z drugim modelom v letu ali poletanju z osebo. V primeru, da v omenjenih primerih model normalno nadaljuje let, lahko tekmovalec zahteva, da se mu let uradno prizna. V vsakem uradnem letu ima tekmovalec pravico opraviti dva poskusa, če mu prvi ne uspe.
Za končni plasman se vzame seštevek sedmih letov vsakega tekmovalca.
Da bi lahko dobili zmagovalca, kadar ima po sedmih letih več tekmovalcev enak seštevek točk, odredi organizator dodatne lete fly-off. Vsak dodatni let traja minuto več od predhodnega in to toliko časa, da se dobi zmagovalec.
Trajanje leta je omejeno na maksimalno 3 minute – 180 sekund, 7 letov x 180 sekund = 1260 sekund. Trajanje leta se prične meriti, ko tekmovalec odpne model s startne vrvice (kategorija F1A), v kategorijah F1B in F1C pa takrat, ko tekmovalec model spusti iz roke. Sodniki morajo poznati obliko in barvo modela, da ga med letom razločijo od drugega. Let se smatra za končanega, ko se dotakne zemlje ali ko naleti na neko oviro in tako dokončno konča let. V slučaju, da sodniki izgubijo model iz vida, prav tako ustavijo štoparice in let se zaključi. Let merita vedno dva sodnika, od teh pa mora en vedno imeti daljnogled, na svetovnih prvenstvih pa oba sodnika. V času trajanja leta se morajo sodniki nahajati  v krogu premera 10 m, od kjer je model poletel.
Vsak tekmovalec ima pravico imeti enega pomočnika. Pomočnik pri kategoriji F1A pomaga tekmovalcu pri startu izpustiti model. V kategorijo F1B mora tekmovalec sam nositi gumo in spustiti model, prav tako pa mora v kategoriji F1C tekmovalec sam zagnati motor in spustiti model. Pri vseh startih je skakanje tekmovalca dovoljeno. V kategoriji F1A ni dovoljeno pri odpenjanju metati mehanizma, na katerem je navita startna vrvica, lahko pa se odvrže sama vrvica.

F1A  – jadralni modeli

Jadralec je leteči model, ki nima pogonske naprave. Pri jadralcu se vzpon ustvarja z aerodinamičnimi silami na nepremične nosilne površine. Med letom se površine  ne smejo premikati (vrteti ali mahati). Lahko se  spreminjajo krivine profila ali vpadni koti. Modeli s spremenljivo geometrijo ali površino morajo odgovarjati vsem tehničnim zahtevam, če so nosilne površine v minimalnem ali maksimalnem položaju.
Nosilna površina   32 – 34 dm2
Najmanjša teža   410 g   
Največja obtežba na površino  50 g/dm2
Največja dolžina startne vrvice, obtežene z  2 kg teže pri merjenju  50 m
Definicija poskusa:
a.) če je let modela po odpenjanju s startne vrvice krajši kot 20 sekund;
b.) če model prileti na zemljo, ne da bi se odpel od startne vrvice;
c.) če se tekmovalec oddalji od sodnikov toliko, da ne vidijo momenta, ko se model odpne z vrvice;
d.) če modelu med poletanjem ali letom odpade del;
e.) če se model ali startna vrvica zaplete oziroma odleti z drugim modelom.

F1B  –  modeli s pogonom na gumo

To je leteči model, ki ima za pogon  raztegljiv motor, pri katerem se  vzgon ustvarja z aerodinamičnimi silami, ki delujejo  na nepremične površine (ne smejo  mahati ali se vrteti). Modeli s spremenljivo površino  morajo odgovarjati vsem tehničnim zahtevam, če so nosilne površine v  minimalnem ali maksimalnem  položaju.
Nosilna površina 17 – 19 dm2
Najmanjša teža brez enega ali  več motorjev 190 g
Največja obtežba  na površino 50 g/dm2
Največja teža enega ali več podmazanih  motorjev 40 g
Definicija poskusa:
a.) če je let modela po odpenjanju s startne vrvice krajši kot 20 sekund;
b.) če modelu med poletanjem ali letom odpade del.

F1C – modeli z batnim motorjem

To je leteči model, ki pridobiva moč za  letenje s pomočjo batnega motorja, pri katerem se vzgon ustvarja z aerodinamičnimi silami, ki delujejo na  nepremične nosilne površine (se ne smejo vrteti ali mahati). Model s spremenljivo površino ali geometrijo mora odgovarjati vsem tehničnim zahtevam, če so nosilne površine v minimalnem ali maksimalnem položaju.
Največja delovna prostornina enega ali več motorjev  2,5 ccm
Podaljški na izpuhu motorja ali motorjev niso dovoljeni.
Najmanjša skupna teža delovne prostornine motorja  300 g/cm2
Najmanjša obtežba na nosile površine  20 g/cm2
Največja obtežba na nosilne površine  50 g/cm2
Najdaljše delovanje motorja po spuščanju modela iz roke  7 sekund
Gorivo za motorje z žarilno svečko priskrbi organizator tekme in je sestavljen iz 80% metanola in 20% olja (ricinus ali sintetično).
Definicija poskusa:
a.) če je let modela po odpenjanju s startne vrvice krajši kot 20 sekund;
b.) če modelu med poletanjem ali letom odpade del.
c.) Če je delovanje motorja daljše od 7 sekund.
Definicija uradnega leta:
a.) prvi poskus leta je enak ali večji kot 20 sekund;
b.) če je delovanje motorja enako ali manjše od 7 sekund in če je let večji ali enak od 20 sekund.
c.) Če je v drugem poskusu delovanje motorja manjše ali enako 7 sekundam, ne glede na trajanje leta.

F1D – sobni modeli

Sobni modeli spadajo v kategorijo specialnih modelov, ki so namenjena za letenje v zaprtih prostorih. Za to se uporabljajo učilnice, telovadnice in razne zaprte hale, v katerih so mogoči leti tudi več deset minut.
Spreminjanje smeri leta se izvaja s tankimi in dolgimi palicami ali pa z balonom, napolnjenim s helijem, privezanim na tanko vrvico.
Med vodenjem svojega modela se ne sme motiti drugih modelov.
Model se lahko vodi samo s prednje strani.
Maksimalni razpon projekcije krila je 65 cm.
Minimalna teža modela brez gume je 1 gram.
Tekmovalec ima pravico do 6 letov, kjer se za plasman upoštevata dva najboljša leta. Število modelov ni omejeno. V primeru trka dveh modelov se tekmovalci sami odločijo ali se let prizna ali pa se ponovi. Spreminjanje smeri modela je v vsakem letu dovoljeno trikrat po 15 sekund. Čas 15 sekund se šteje od prvega dotika vodila (palica ali vrvica)

F1D – junior – sobni modeli

Ta kategorija je namenjena tekmovanjem juniorjev. Razpon krila ne sme presegati 35 cm. Vsi deli morajo biti izdelani iz polnega materiala in prekriti s papirjem. Tekmovalec mora biti graditelj modela. Sam mora naviti gumo in spustiti model. Lahko ima enega pomočnika, starejšega od 16 let, da mu pomaga držati model.
Tekmovalec ima pravico do štirih letov, kjer se štejeta dva najboljša za plasman.
Merjenje trajanja leta meri sodnik. Let se prične, ko se model spusti iz roke in zaključi, ko model prileti na tla. V primeru, da se model zatakne za zid ali strop, sodnik nadaljuje merjenje še 10 sekund. Če se v tem času model sam ne odpne, se času odšteje 10 sekund. Če pa se model sam odpne in nadaljuje let, se merjenje časa nadaljuje brez prestanka.

F1E – jadralni modeli z avtomatskim upravljanjem

F1F – modeli helikopterjev

F1G – modeli na gumo (Coupe dHiver)

F1H – jadralni modeli

Ponudba kompletov