Zadnje objave

Monthly Archives: May 2007

Izdelava figure pilota

Pri izdelavi večjega letalskega modela prostorna kabina kar kliče k vgraditvi figurice pilota. Večina se zadovolji z otroškimi igračami ali pa celo s figuricami iz pliša. Če pa je model maketa pravega letala, pa v kabino moramo postaviti pravo figuro pilota.
Že zelo dolgo sem imel željo narediti figuro za v model po moji podobi. Izvedba natančnega posnetka pa je bila vprašljiva, saj je bilo treba uporabiti pravilno in dostopno tehniko. Ideja je počasi dozorela in v svoji glavi sem pretehtal vse postopke. Treba je bilo tudi računati na razne težave, ki se lahko pojavijo med gradnjo in v kritičnih trenutkih pretuhtati tudi rezervni načrt. Postopek je bil naštudiran in sledilo je le še idejo spraviti v prakso.
mazanje obrazaIz vezane plošče sem izrezal obliko svoje glave, da jo lahko uporabim za navidezno delilno ravnino. Ker pa se vezana plošča zvija, sem jo po robovih utrdil z lesenimi letvami. Slamice za dihanje Lase sem skril pod plavalno kapo. Obrvi in ostale lase, ki so gledali izpod kape pa sem na debelo namazal s kremo za kožo (Solea). Prav tako sem namazal celotno kožo na obrazu, še posebej trepalnice, za katere me je najbolj skrbelo, da bodo ostale v odlitku. V vsako nosnico sem narahlo potisnil dve slamici in ju utrdil z vato, ki sem jo dobro prepojil s kremo. Pri tem je bilo treba biti pazljiv, da s tlačenjem vate v nos le tega nisem napel.
Na glavo sem poveznil vezano ploščo, sam pa sem se vlegel na mizo in glavo podprl s kosom stiropora. Kolega, ki sta mi pomagala pri odlivanju sta namešala mavec in ga nanesla najprej na režo med obrazom in vezano ploščo.
Delilna ravninaZapiranje režeNajprej brada in čelo
Sledilo je nanašanje mavca na čelo in brado. Oči sem želel imeti čim dlje odprte, da sem lahko s pomočjo manjšega ogledala opazoval delo kolegov. Ker se mavec hitro trdi, obraz pa je mehak, sem moral stalno nadzirati mišice na obrazu, da so se čim manj premikale.
Sledijo licaNa koncu očiTema
Večanje debeline mavcaSušenje in mirovanjeNa koncu, ko smo zalili tudi oči, smo debelino mavca še nekoliko odebelili zaradi trdnejšega odlitka. Sledilo je temeljito sušenje in moram reči, da se mavec neverjetno počasi strjuje kadar je treba lepo pri miru čakati. Po pol ure strjevanja so mi kolegi pomagali vstati iz mize in s priklonom je odlitek lepo zdrsel iz obraza. Prvi pogled v notranjost je pokazal kar nekaj napak, ki smo jih naredili med delom. Med posameznimi plastmi mavca so se pojavile črte. Temu bi se lahko izognili le na ta način, da bi celoten obraz zalili s tanjšo plastjo mavca naenkrat in nato nanjo nanašali ostale plasti.
Prvi pogled na odlitekBarvanje odlitkaPobarvanoDodan pigment
Ker razpoke niso bile globoke in niso preveč kazile odlitka sem se odločil, da z redkim mavcem to zalijem. Delo je bilo nekoliko dolgotrajno, vendar je bil rezultat kar uspešen.
Ker je mavec zelo porozen, sem notranjost odlitka trikrat premazal z vodoodporno barvo za stene. Mazanje z loščilom za parket V zadnji nanos sem dodal nekaj oranžnega pigmenta, da se je slika obraza lepše videla. Zanimiv je optični efekt, ko negativ slikamo s fotoaparatom in na sliki opazimo pozitiv. Prva plast epoksi smole in bombaža Sicer je slika nekoliko popačena, toda dovolj dobra, da se je že takoj pojavila slika končnega odlitka. Celo notranjost sem trikrat premazal z loščilom za parket, ki naj bi deloval kot ločilno sredstvo. Loščilo je na bazi voska in lepo tekoče, da sem s čopičem lahko dosegel vse detajle.Zalito s poliestrom Ko se je loščilo dobro posušilo sem celotno notranjost premazal z epoksi smolo in obložil z mešanico smole in bombaža. Na zadnji sloj sem dodal tudi nekaj steklenih sekancev in počakal, da se je smola dobro posušila. V tem času sem nabral nekaj drobnozrnatega peska in ga dobro posušil. Ker je v odlitku ostalo še kar veliko prostora sem za naprej raje uporabil cenejšo poliestersko smolo, ki sem jo zmešal s peskom in zalil odlitek. Dodal sem tudi tri večje kamne, da je bilo delo hitrejše. Ker se smola, če jo zmešamo v večji količini, pri želiranju močno segreje, sem za vsak slučaj pripravil vedro z vodo v katerem bi lahko hladil strjevanje smole. Zaradi velike količine dodanega peska pa se smola sploh ni segrevala in lahko sem mirno počakal, da se je dobro posušila.
Odstranjen mavecOčiščen odlitekKončna površinaMontaža v PhotoShopu
Ko je bila smola res dobro suha, sem se odločil odstraniti negativ. Zadeva se sploh ni hotela sneti, zato sem celoten negativ razbil s kladivom. Popravljanje neravninMavec se je neverjetno držal podlage in sem moral za dokončno odstranitev uporabiti dleto. Tanko plast mavca pa sem odstranil kar s tlačnim čistilcem. Korektura očiMočan curek vode je iz površine zlizal celotno plast mavca, ostala pa je plast barve in ločilca. Da sem lahko odstranil tudi to plast, sem celoten odlitek za dva dni namočil v vodi, da se je barva zmehčala in jo nato počasi odluščil. Sedaj pa je sledilo delo, ki me je najbolj skrbelo pri celem postopku. Na odlitku so oči zaprte in zato tudi drugačne gube okoli oči. Ker je odlitek v naravni velikosti ni bilo problema prenesti pravih dimenzij na odlitek. Z alkoholnim flomastrom sem zarisal lego odprtih oči in narisal tudi zenice, da sem lahko ocenil pravilno simetrijo in lego. Z ročnim vrtalnikom in polkrožnim rezkarjem sem počasi izdolbel oči in poglobil zgornjo veko. Spodnjo gubo pa sem zakital z avtokitom. Šablona je tako gotova in začne se druga faza, ko se obraz pomanjša v les.
Iz 10 mm debelih ploščic mediapana sem z epoksi smolo zlepil blok. Tega sem z dvema lesnima vijakoma privil na večjo ploščo in to na mizo 3D pantografa. Razmerje med vodičem na desni strani in rezkarjem na levi sem nastavil na 3 in to pomeni, da se bo oblika preko pantografa prenesla na obdelovanec trikrat pomanjšan.
Priprava 3D pantografaZačetek rezkanjaPočasi v globino
Za to delo je bilo treba pripraviti polkrožni vodič in polkrožno nabrusiti 3D rezkar. Delo se je začelo in počasi plast za plastjo prične nož dolbsti v material. Seveda v prvo vedno kaj pride vmes in prvi poskus se je ponesrečil. V drugem poskusu pa se je šablona lepo prenesla v material. Na ta način sem rezkal le obraz, ki je najbolj zamotane oblike, zadnji del glave in telo pa bo narejen kar ročno.
Na polovici delaSkoraj na koncuKončan izdelek
Šablone iz papirjaSvojo glavo sem slikal iz treh projekcij in iz teh fotografij narisal silhuete. Te sem prenesel na papir in jih izrezal ter tako dobil šablone za dokončanje figure. Zadnji del glave sem zalepil na obraz in ga ročno obdelal. Telo sem obdelal najprej iz vseh treh projekcij ter nato zaoblil robove v pravilno obliko. Na vratu sem naredil utor in vanj prilepil glavo pod pravilnim kotom. Ker je mediapan zelo porozen material in močno vpija lepila in lake, sem tako narejeno figuro dvakrat namazal z epoksi smolo, da se je površina lepo napojila. Na tako površino sedaj lahko nemoteno nanašamo tudi kit. Če bi poskusili kitat surov mediapan, bi se kit hitro odluščil od površine.
Grobo obdelan trupZadnja stranZaobljeni robovi
Premazana figura

Trenutno delo na pilotu stoji, ko pa se najde čas gre zgodba naprej.

Letalski mitingi na podeželju

Miting v Jaršah pri Kamniku

Prvi miting na podeželju je bil 20. junija 1935 v Jaršah blizu Kamnika. Obiskalo ga je 12.000 ljudi. Čeprav je bil dan deževen, se je prireditev začela ob predvideni uri, ko so tri letala v formaciji preletela teren, pokazala nekaj spretnosti in pristala. Za tem so začeli prevažati gledalce. Poleti so trajali do mraka in trije klubski piloti so tedaj opravili 135 krstnih poletov.

Miting v Žabnici pri Kranju

Drugi miting  na podeželju je bil 17. julija 1935 v Žabnici pri Kranju. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, saj se je prireditve udeležilo 13.000 ljudi. Sodelovala so tri letala. Dva pilota sta opravila 122 krstnih poletov.

Miting v Lescah pri Bledu

V Lescah so v letu 1935 pripravili tretji letalski miting na podeželju. Čeprav  je močno deževalo, se je prireditve udeležilo okoli 15.000 gledalcev, ki so prišli  iz obeh savskih dolin. Vsi so si želeli leteti. Trije klubski piloti so tega dne opravili 148 zračnih krstov z enim letalom.

Miting v Ribnici pri Kočevju

Zadnja prireditev na podeželju v letu 1935 je bila v Ribnici pri Kočevju. Obiskalo jo je 8.000 gledalcev. Teren ni bil posebno primeren za letenje, pihal je močan veter, zato ni bilo mogoče prevažati potnikov. Odpadla je najatraktivnejša točka, s potniki pa so poleteli naslednjo nedeljo, ob še večjem obisku občinstva. V dveh letalskih dnevih se je v Ribnici zbralo okoli 17.000 ljudi. Poletelo pa je samo 110 potnikov, kajti močan veter je onemogočal nadaljne polete.

Miting ob otvoritvi novega letališča v Ljubljani

Čeprav ljubljansko letališče v Šiški še ni bilo do konca dograjeno, je uprava letališča leta 1933 začela seliti letala na letališče v Polju. Na novem letališču sta bila dva hangarja, prvi z imenom »Edvard Rusjan« je bil namenjen aeroklubu, drugi »Josip Zupančič« pa vojnemu letalstvu. Prvo je na novem letališču pristalo letalo Pelikan.
20. avgusta so pripravili velik letalski miting, ki ga je popestrilo več športnih letal iz aeroklubov Zagreba, Beograda, Novega Sada in Sarajeva ter vojnih letal in potniških letal podjetja Aeroput. S civilnim letalom Fizir, je iz Beograda priletel predstavnik središčne uprave aerokluba inž. Milosavljević in prva jugoslovanska pilotka Slovenka Kristina Goriškova. S potniškima letaloma Junkers A 22 in A 48, so prispeli predstavniki avstrijske letalske družbe in predstavniki mesta Salzburg. 15. avgusta so se naši predstavniki z njimi v Celovcu dogovarjali o uvedbi stalne letalske proge med Ljubljano in Celovcem. Odprli naj bi jo hkrati z novim letališčem.
Po pozdravnem govoru predsednika kluba so letališče blagoslovili. Sledila je tekma športnih letal. Zmagalo je letalo Lojze s pilotom Jankom Colnarjem, ki je prejel bronasti kipec. Za tem je startala skupina sedmih vojaških letal, ki so preletela letališče v formaciji bombnikov, nato pa so nastopili padalci. Iz petih vojaških dvosedov so na višini 600 metrov odskočili štirje padalci. Četrto padalo se je odprlo šele na višini okoli 300 metrov. Gledalci so se zgrozili in oddahnili, ko so videli, daje pod padalom vreča peska. Padalci so odlično opravili svoj skok in občinstvo jih je navdušeno pozdravilo. Najbolj presenetljiv pa je bil nastop Janeza Mrvarja, ki je skočil iz nizko letečega letala v avtomobil, ki je v isti smeri drvel pod njim po stezi. Takega skoka niso videli še nikjer v Jugoslaviji.
V predzadnji točki so prikazali zračno borbo med vojaškim dvosedom in enokrilcem Devoatine, ki so jo popestrile akrobacije kot del taktike zračnega bojevanja. Zadnji pa sta nastopili še lovski letali tipa Hawker s svojimi akrobacijami.
Zadnjič so iz letališča v Šiški poleteli 16. junija 1933, dokončno pa so letališče opustili v  oktobru, ko so podrli hangar in druga  poslopja.

2. letalski miting v Ljubljani

19. oktobra 1927 je aeroklub v Ljubljani ob svoji pet-letnici priredil na vojaškem vadbišču v Polju 2. letalski miting, na katerem so sodelovala tri lahka športna dvosedežna letala nemške tovarne Raab in Katzzenstein iz Kassla. Dva dni pred mitingom so letala pripeljali po železnici na letališče v Šiški in jih sestavili. Pod vodstvom solastnika tovarne, znanega nemškega letalca Antona Raaba, so prišli tudi tovarniški preizkusni piloti Knopf, Muller in Wolt.
Letala so dopoldne opravila propagandni polet, ki je privabil na ulice veliko ljudi. Pozornost ljudi je dopoldne, še bolj pa na mitingu, vzbudilo letalo, na katerem je z veliki črkami pisalo ime dnevnika Jutro. Med polurnim kroženjem nad mestom so piloti trosili vabila na miting, nato pa pristali na vadbišču v Polju, kamor so medtem priletela tudi tri vojaška lovska letala.
Popoldne se je ob vadbišču zbrala množica ljudi. Najprej so vzletela tri letala, ki so nad letališčem opravila pozdravni polet. Zatem sta pilot Raab in njegov tovariš prikazala drzne akrobacije, ki so jih gledalci pozorno spremljali. Nestrpno pa so gledalci pričakovali nastop češkoslovaškega »kralja zraka«, akrobata Kellerja, ki seje takrat slučajno mudil v Ljubljani. Robert Keller se je dvignil z letalom, ki ga je pilotiral Pavel Knopf. Letalo je bilo opremljeno s cirkuškim trapezom. Na višini okoli 400 metrov se je splazil s sedeža in se spustil na trapez. Nekaj časa se je pozibaval, nato pa naredil nekaj drznih vaj. Po akrobaciji z glavo navzdol, se je povzpel na zgornje krilo, kjer je z razprtimi rokami pozdravljal gledalce. Na koncu je na krilu napravil še stojo.
Za zaključek so v Ljubljani prvič prikazali polet jadralnega letala v aerozapregi. Na motorno letalo so z jekleno žico pripeli lepo rdeče pobarvano brezmotorno letalo. Na višini 500 metrov, se je jadralec odpel, letel v lepih zavojih in pristal pred navdušenimi gledalci. Miting je propagandno uspel, klubu pa prinesel izgubo.

1. letalski miting v Ljubljani

26. junija 1927 je upravni odbor aerokluba Ljubljana pripravil prvi letalski miting, ki je bil po obsegu največji v Jugoslaviji. Na njem so sodelovali najboljši vojaški letalci.
dr. Stane RapeUprava kluba se je pred mitingom dogovorila s poveljstvom v Petrovaradinu in z vodstvi letalskih enot v Novem Sadu in Zagrebu, da se bo mitinga udeležilo osem vojaških letal z najboljšimi posadkami. Že dan pred mitingom v soboto 25. juniija, so v Ljubljani nestrpno pričakovali obljubljena letala. Na vojaškem vadbišču med Mostami in Devico Marijo v Polju se je zbralo veliko ljudi. Navdušenje pa je nekoliko splahnelo, ko je začelo rositi. Zato sta letalca Zdenko Gorjup in dr. Stane Rape poletela nad mesto in raztrosila letake. Deževalo je ves večer in skoraj vso noč in kazalo je, da mitinga ne bo. Zjutraj pa je Ljubljano obsijalo sonce, nebo se je razjasnilo in nad 30.000 gledalcev je na pripekajočem soncu pričakovalo začetek mitinga.
Ob 16. uri sta zabrnela motorja dvoje letal devoatine, ki sta ju pilotirala znana piloota-lovca Pavel Cenčič in Ernest Turko. Gledalce sta navdušila z mojstrskimi in drznimi akrobacijami. Naslednja točka bi moral biti skok s padalom. Na zahtevo majorja Crvenčanina pa so pričeli voziti potnike. Samo srečni izžrebanci so smeli pod nebo. Prednost so imele ženske. Vojaška letala BrandenburgPoleti so trajali skoraj dve uri, vsako letalo pa je prepeljalo po 12 potnikov. Nato je nastopil Leonid Bajdak, po rodu Rus in junak poleta v Indijo. Z vojaškim letalom Potez XXV je predstavil nekaj akrobacij. Gledalce je navdušil s preletom letališča komaj meter nad tlemi, takoj nato pa se je z veliko hitrostjo dvignil 300 do 400metrov visoko.
letalo KlemmZadnji so se dvignili piloti Gorjup, Rape in Bajdak s padalcem pilotom Francem Egerjem. Dvignili so se v skupini in preleteli letališče. Iz Bajdakovega letala je skočil padalec, ki se je nekajkrat prekopicnil, nato pa obvisel pod velikim belim padalom. Veter ga je zanesel na obdelano zemljišče, navdušeni gledalci pa so pogumnega padalca prinesli na letališče. Letalo Klemm
Na mitingu so zbrali 120.000 dinarjev in s tem omogočili nakup letala Klemm L-20, ki ga je izdelovala Tovarna lahkih športnih letal v Mariefeldu. Letalo naj bi prepeljali po železnici že okrog 20. septembra in se tako izognili muhastemu jesenskemu vremenu in tveganemu preletu Karavank. Dobava letala se je zavlekla do 10. oktobra. Na jeseniški železniški postaji pa so nastale težave, ker iz Beograda niso sporočili, da za letalo ni treba plačati carine. Mučno situacijo je rešil postajni restavrater Ozvald,ki je položil kavcijo 40.000 din in tako pospešil prevzem letala. V zapregi z avtomobilom so letalo prepeljali na travnik blizu Vrbe. Po opravljeni montaži in pregledu letala je pilot Gabrijel Vodišek, ki se je prešolal za letenje v tovarni, poletel nekajkrat okoli Vrbe, nato pa z Rapetom proti Ljubljani. Pri pristanku v Šiški se je zaradi močnega bočnega vetra poškodovalo podvozje.
Aeroklub je z nakupom letala omogočil klubskim pilotom urjenje in šolanje novih učencev. Letalo so uporabljali tudi za propagandne namene.

ACES – zračni boj (combat)

Zgodovinska podlaga za igro so letalske bitke med drugo svetovno vojno. Pravila so zasnovana tako, da so varna in zabavna tako za tekmovalce, kot za gledalce.
Vsa FAI pravila veljajo za pilota modela, model in opremo, razen kar je drugače urejeno s tem pravilnikom. Tekmovalec je odgovoren za brezhibno delovanje svojega modela na tekmi. Organizator tekme in glavni sodnik sta odgovorna za kontrolo frekvenc med tekmo.
Varnost je najpomembnejša. Vsako dejanje tekmovalca, ki ga glavni sodnik ali organizator smatrata za nevarnega, vodi v takojšnjo diskvalifikacijo tekmovalca. Novi tekmovalci morajo na željo organizatorja tekme opraviti testni polet in s tem dokazati, da so sposobni upravljati bojni model.
Leti se vedno pred varnostno črto, čim je ta postavljena.
Kazen –200 točk za prečkanje varnostne črte velja cel dan (vključuje testne polete, tekmovanje in letenje po tekmovanju na dan tekmovanja). Če model pade na tla na področju letenja, ga ne smemo pobrati dokler so drugi modeli v zraku.
Štartna mesta so med seboj razmaknjena za 3 metre. Področje pripravljenosti je približno 10 metrov  za štartnimi mesti. Med pripravljenostjo morajo biti piloti in njihovi pomočniki za črto pripravljenosti.
Občinstvo mora biti varno oddaljeno od varnostne črte (najmanj
60 m) ali pa mora biti zavarovano z varnostnimi napravami, kot so mreže in podobno. Z varnostno mrežo zaščiteno področje se smatra področje za varnostno mrežo. Širina varnega pasu je določena z vertikalno višino mreže. Če je mreža visoka pet metrov, potem varni pas sega pet metrov za mrežo. Do enega metra za mrežo se smatra za nevarno področje. Na celotnem prostoru, ki je bliže kot 60 metrov od varnostne črte in ni zaščiten z varnostno mrežo, je treba preprečiti dostop osebam, ki ne nosijo varnostnih čelad.  
Na tekmovališču mora biti označen prostor za prvo pomoč. V primeru nezgode mora biti tu na voljo oprema za osnovno prvo pomoč.

Model

Model mora biti maketa ali polmaketa bojnega letala v merilu 1:12. Originalno letalo je moralo biti zgrajeno med leti 1935 in 1945. Dovoljena so samo letala,  ki so imela več kot 500 KM vzletne moči.  Razpon kril in dolžina trupa ne smeta od merila 1:12 odstopati za več kot +/- 5%. Druge mere lahko odstopajo največ za dva centimetra.. Dolžina trupa se meri med skrajnima točkama trupa oziroma z zadnje strani propelerja. Debelina profila krila ne sme biti manjša od 10%, merjena na najtanjšem delu profila. Zaradi varnosti na prednjih robovih krila, na višinskem in smernem stabilizatorju ni dovoljeno pritrditi nič takega, kar bi štrlelo (topovi, antene itd). Model mora biti podoben originalnemu letalu, vključno z barvno shemo in oznakami. Tekmovalec naj na tekmovanje prinese objavljeno skico originalnega letala vsaj v merilu 1:72, da dokaže, da je model izdelan v merilu. Ni potrebno, da tekmovalec sam izdela letalo.
Dovoljeni so izpušni lonci drugih proizvajalcev pa tudi vmesniki med motorjem in izpuhom, če je to potrebno za odvod izpušnih plinov iz motorja. Krmiljenje motorja mora biti izvedeno tako, da tekmovalec lahko med tekmo v vsakem trenutku ugasne motor. Motorji, uporabljeni v t.i. »ducted-fan« pogonih, lahko uporabljajo resonančne cevi, pri običajnih pogonih s propelerjem  pa niso dovoljeni.
Dvotaktni motor s prostornino 3,5 ccm (.21)  lahko uporabimo, če je imelo originalno letalo razpon kril vsaj 12 metrov, model pa ima najmanj en meter razpona kril.
Če je imelo originalno letalo vsaj 12 metrov razpona, vsaj 25 m2 površine kril in da ima model vsaj 1 meter razpona, lahko uporabimo dvotaktni motor prostornine 4 ccm (.25).
Na drugih modelih so dovoljeni motorji s prostornino 2,5 ccm. Na vseh modelih so dovoljeni štiritaktni motorji prostornine do 4,2 ccm (.26). Večmotorni modeli lahko uporabljajo le motorje z 2,5 ccm prostornine. Model mora imeti enako število motorjev, kot jih je imelo originalno letalo. Enomotorni modeli s t.i. »ducted-fan« pogonom lahko uporabijo motor  s 4 ccm (.25) prostornine. Električni pogon se zaenkrat lahko uporabljajo brez omejitev, upoštevati moramo le omejitve iz točke 3.4.
V spodnji tabeli je določeno največje dovoljeno število vrtljajev motorja in največja dimenzija elise. Največja dimenzija elise je definirana kot vsota premera in koraka v palcih.
Motor 2,5 ccm (.15) – vrtljaji 17000 o/min – elisa 12
Motor 3,5 ccm (.21) – vrtljaji 16000 o/min – elisa 14
Motor 4,0 ccm (.25) – vrtljaji 16000 o/min – elisa 13
Motor 4,2 ccm štiritaktni (.26) – vrtljaji 13000 o/min – elisa 15
Elektromotor – vrtljaji 16000 o/min – elisa 13
Merjenje vrtljajev se izvaja v določenih primerih po odločitvi organizatorja tekmovanja in/ali glavnega sodnika.
Morebitno merjenje se izvaja v pripravljalnem času tik pred tekmo.       
Število vrtljajev se meri pri polnem plinu in z iglo, nastavljeno enako kot na tekmi. Sodniki imajo pravico do preverjanja modela in oddajnika. Meritve se lahko izvajajo pred ali po bitki. Tekmovalec je odgovoren za to, da so vrtljaji njegovega motorja v dopustnih mejah. Uporabljajo se lahko le standardni, komercialni propelerji, ki jih je mogoče kupiti v normalnih modelarskih trgovinah.
Masa modela je omejena. Spodnja dovoljena masa je odvisna od motorja in vrste modela:
Motor 1,5 ccm (.10) – min. masa modela 500g
Motor 2,5 ccm (.15) – min. masa modela 700g
Motor 3,5 ccm (.21) – min. masa modela 1000g
Motor 4,0 ccm (.25) – min. masa modela 1000g
Največja dovoljena masa za vse vrste modelov je 1700 gramov.
Trak (»streamer«) je dolg 12  +/- 0.5 m in mora biti širok 10 do 15 mm. Na obeh koncih mora biti v dolžini približno 0,5 m  označen z barvnim markerjem.
Vse osebe, ki sodelujejo na tekmovanju in se nahajajo na nezavarovanem delu tekmovališča v bližini varnostne črte, morajo nositi varnostne čelade. Čelada mora zaščititi zgornji del glave pred direktnim udarcem modela.
Pred tekmo je treba pri vsakem tekmovalcu preizkusiti domet in delovanje radijskega oddajnika in sprejemnika. Tekmovalec je odgovoren za pravilno delovanje radijske opreme.  

Tekmovanje

Najmanjša tekmovalna enota je »bitka«. V vsaki bitki sodeluje dva do sedem pilotov. Ko so vsi piloti na tekmi odleteli natančno eno bitko, to imenujemo »krog«. V naslednjih krogih se seznam tekmovalcev premeša tako, da se med seboj pomeri kar največ tekmovalcev. Število krogov na tekmovanju določi organizator tekme in mora biti napovedano vnaprej. Priporočeno število krogov je tri (3). Na koncu tekmovanja je še finale. V finalu se med seboj pomeri sedem pilotov, ki so na tekmovanju dosegli največje število točk. Zmaga pilot, ki je v vseh krogih in v finalu nabral največje število točk.
Bitka je razdeljena na tri dele: čas pripravljanja, pripravljenost in letenje.
Dolžino pripravljalnega časa lahko določi organizator. Priporočen čas  je 7 minut. Čas pripravljanja naznani glavni sodnik s tremi zvočnimi signali in klicem »7 minut do pripravljenosti«. Med časom pripravljanja so dovoljeni  testni poleti. 30 sekund pred iztekom časa pripravljenosti glavni sodnik da dva zvočna signala in zakliče »30 sekund do pripravljenosti«.
Pripravljenost sledi takoj po času pripravljanja in je naznanjena s klicem glavnega sodnika »pripravljenost«. Vsa oprema mora ostati na štartnih mestih, motorji modelov ne smejo teči.  Trajanje pripravljenosti se lahko spreminja po presoji glavnega sodnika. Med pripravljenostjo morajo biti vsi tekmovalci in njihovi pomočniki ob črti za pripravo razen, če se merijo vrtljaji (pravilo 3.4).
Letenje se začne z dolgim zvočnim signalom, ki ga da glavni sodnik. Tekmovalci in pomočniki lahko tedaj stečejo do svojih štartnih mest in z modeli vzletijo. Letenje se konča ko glavni sodnik da dolg zvočni signal. Bitka je s tem končana, piloti pa se pripravijo na pristanek. Pristanejo naj čim prej in varno po svoji presoji. Takoj ko vsi modeli pristanejo se začne naslednji čas pripravljanja.
Vsak tekmovalec ima lahko enega pomočnika.
Model lahko poleti v zrak samo v pasu med pilotsko črto in varnostno črto.
Za vsake tri sekunde poleta modela dobi tekmovalec eno časovno točko. Maksimalni čas letenja je sedem minut.
Med bojem je dovoljeno neomejeno število ponovnih vzletanj. Če hoče tekmovalec med bitko iti po model preko varnostne črte, mora za to dobiti dovoljenje glavnega sodnika. Glavni sodnik najprej opozori vse ostale tekmovalce in šele potem dovoli prehod varnostne črte.. Ponovni poleti so dovoljeni samo le iz mesta, kjer je model poletel prvič in samo v primeru, da je bil pristanek/padec v pristajalni coni.
Med bitko je dovoljena uporaba samo enega modela. Nov model se lahko uporabi v drugi bitki na istem tekmovanju. Model ima dva sestavna dela: eno krilo in en trup.

Ocenjevanje

Za prečkanje varnostne črte se šteje prečkanje modela ne glede ali je model v zraku ali na tleh. V zraku se za prečkanje šteje, če model jasno preleti varnostno črto. Na tleh se prečkanje šteje, če je preko črte motor. Pri večmotornih modelih se šteje katerikoli motor ki je čez črto.
Za prvo prečkanje varnostne črte se tekmovalec kaznuje z negativnimi kazenskimi točkami. Če tekmovalec prečka varnostno črto drugič, se ga takoj diskvalificira. Če ima model v zraku, mora z njim takoj pristati.

Izgubljeni trak

Tekmovalec mora sam poskrbeti, da model poleti s predpisanim in polno iztegnjenim trakom. Po pristanku se manjkajoči, odrezan ali neraztegnjen trak šteje kot izgubljen (ni bonusa +50 točk za nedotaknjen trak) razen, če je bil trak izgubljen med pristankom, kar je potrebno dokazati s tem, da poiščemo manjkajoči del traku. Bonus točke za nedotaknjen trak dobi tekmovalec, ki je bil v bitki z modelom in strimerjem  v zraku vsaj 10 sekund.

Rezanje traku

Tekmovalec, ki v zraku sotekmovalcu odreže trak, si s tem pribori +100 točk. Če se odrezani trak zatakne na modelu veljajo sledeča pravila: Tekmovalec dobi +100 točk tudi, če odreže trak, ki ga je sotekmovalec prej odrezal drugemu in je zataknjen na modelu. V takem primeru sotekmovalec obdrži bonus za nepoškodovan lasten trak. Bonus +50 točk se izgubi samo v primeru, ko tekmovalec izgubi del lastnega traku. Štejejo le rezanja trakov, ki so zataknjena na nasprotnikovem modelu. Če je v enem napadu z istim modelom hkrati izvršenih več rezanj traku (pritrjenih in/ali zataknjenih), se to šteje kot eno samo rezanje traku in napadalec pridobi +100 točk.. Če v enem napadu pride do trka in reza, se šteje samo rezanje.

Trk

Če pride do trka dveh ali več modelov, ni posebne procedure. Če model po trku ostane v zraku, se tekmovalec lahko odloči, da bo nadaljeval z letenjem  in nabiral časovne točke. Čas se ustavi, ko se trup modela dotakne tal. Posebnega točkovanja za trk ni več.

Nevpletenost v boj

Če se pilot med bitko izogiba boju več kot 30 sekund, ga je glavni sodnik dolžan opozoriti. Če se tekmovalec 30 sekund po opozorilu sodnika še vedno izogiba spopadu, se ga kaznuje z –50 točkami. Pilot, ki po prvemu opozorilu pove sodniku, da ima tehnične težave, mora z modelom pristati čim prej na lokacijo in na način, ki je varen za tekmovalce, sodelujoče in za občinstvo.

Izenačeno števila točk

Če imata dva pilota na koncu enako število točk, zmaga tisti, ki ima več točk v finalu. Če je še vedno izenačeno, zmaga pilot z največ točkami iz posameznega boja, če izvzamemo finale.

Frekvence

Tekmovalec mora imeti možnost menjave vsaj dveh frekvenc. Če pride do enakih frekvenc v finalu, mora frekvenco zamenjati tekmovalec z nižjim skupnim številom točk. Za menjavo se dodeli dodaten čas, tako da se lahko piloti v miru po ustaljenemu postopku pripravijo na naslednji boj. Izogibanje nadaljnim motnjam ob menjavi frekvence je tekmovalčeva odgovornost.

Pritožba

Če se med tekmovanjem poslabšajo vreme ali druge razmere tako, da se piloti začnejo pritoževati, naj organizator tekme z glasovanjem med tekmovalci odloči ali se tekmovanje odpove ali  preloži. Glasuje se tudi, kako se bodo upoštevali trenutni rezultati tekmovanja.
Vsak tekmovalec lahko ugovarja sodnikovim odločitvam. O protestu naj se odloči z glasovanjem med tekmovalci; to naj bo narejeno čim prej. Določi se protestna kavcija; v kolikor se izkaže, da je bil protest upravičen, se protestna kavcija vrne.

Sodniki

Glavni sodnik je zadolžen za časovni potek tekmovanja. Ravno tako je zadolžen za varnost med bojnimi poleti – skrbi, da so tekmovalci med bitko za varnostno črto.  Goljufije in izigravanje pravil se kaznujejo z diskvalifikcijo tekmovalca. Odločitev glavnega sodnika naj sloni na glasovanju sotekmovalcev.  
Varnostni sodnik je zadolžen za splošno varnost na tekmi. Glede varnosti ima višjo pristojnost kot glavni sodnik. Opozarja na nevarne situacije med tekmovanjem. Je zadolžen za to, da med tekmo nihče v razdalji 60 metrov od varnostne črte ni brez čelade ali zaščiten z varnostno mrežo. Med tekmo mora biti postavljen tako, da lahko jasno opazi prečkanje varnostne črte.
Tekmovalni sodnik beleži točke pilota, za katerega je zadolžen. V ustrezen obrazec vpisuje rezanja traku, nevpletenost v boj, prečkanje varnostne črte in čas poleta med bitko. Po končanem boju preveri tudi dolžino oziroma stanje traku na tekmovalčevem modelu. Tik pred bitko in tik po njej preverja, če je na modelu morebiti zataknjen del traku. Preverjanje opravita skupaj s tekmovalcem, ta pa s podpisom na tekmovalni obrazec potrdi, da se s sodnikom strinja. Če se tekmovalni sodnik ne moreta dogovoriti, je za odločitev pristojen glavni sodnik, ki odločitev sprejme na licu mesta.      

Točkovanje

Sistem točkovanja je tak, da ni decimalnih mest
Prečkanje varnostne črte (velja cel dan)   -200
Nevpletenost v boj  -50
Nedotaknjen trak  +50
Rezanje traku nasprotniku  +100
Časovne točke (na tri sekunde)  +1

Modelarske kategorije

Tukaj so zbrana pravila tekmovanja v različnih modelarskih kategorijah in specifikacije o modelih za vsako kategorijo posebej.
Pod oznako F so zastopani letalski modeli, ki vključujejo tudi helikopterje. Pod oznako S pa so predstavljene vse kategorije v raketnem modelarstvu.

S8 – raketoplani za trajanje leta (rocket glider)

V to kategorijo spadajo raketoplani, ki ne odmetavajo motorja (rocket glider).

S7 – raketni modeli makete

Tekmovanje raket se izvaja kot samostojna panoga in se omejuje na leteče modele raket,ki so zveste kopije v merilu obstoječih ali zgodovinskih vodenih projektilov, raket ali vesoljskih ladij.
Če je model, ki tekmuje, maketa večstopenjskega plovila, je lahko konstruiran tako, da so ena ali več zgornjih stopenj izdelani kot nedelujoč sklop makete, vendar pa se zgornji del večstopenjskega plovila ne more prijaviti in izstreliti brez delujočih spodnjih stopenj, razen če se sodnikom predložijo ustrezni podatki ustrezni podatki,ki dokazujejo, da je bil sklop zgornjih stopenj konstruiran tako, da bi letel ali da je letel ločeno, sam in kot samostojno plovilo.
Tekmovalec mora modelirati neki določeni prototip s serijsko številko, razen v primeru, ko je prototip v tako množični proizvodnji, da ni nekega določenega plovila,ki bi ga lahko izdvojili z namenom maketiranja. Vendar pa mora tekmovalec skušati, če je le možno, izdelati model določenega prototipa.
Tekmovalec mora preskrbeti podatke o razmerju, da dokaže verodostojnost razmerja, dimenzij, oblike, barv in sheme barvanja. Minimum dovoljenih podatkov tvorijo dolžina in premer prototipa ter ena fotografija. Ostali podatki so seveda v pomoč. Podatki o dimenzijah morajo biti iz zanesljivih virov, kot so revije, knjige, podroben opis proizvajalca ali prospekti in podobno. Fotografije so sprejemljive iz kateregakoli vira. Vsi predstavljeni podatki naj bi se nanašali na določen prototip, ki je modeliran in s katerim ase tekmuje. Sodniki lahko znižajo točke zaradi netočnih podatkov.
Komplete letečih maket raket se lahko uporablja kot izvor konstrukcije, materiala in podobnega, ter so sprejemljivi za tekmovanja samo, če imajo priložene podatke o dokazu razmerja, druge kot te, ki jih vsebuje komplet ali ki se dobijo od proizvajalca kompleta. Tekmovalec bo odgovoren, da ugotovi točnost razmerja kompleta ter mora predložiti zadovoljiv dokaz, da je model iz kompleta v pravilnem razmerju.
Maketa rakete, projektila ali vesoljske ladje, ki ni stabilizirana s pomočjo stabilizatorjev, se lahko opremi s prozornimi plastičnimi stabilizatorji, ki napravijo model stabilen v letu, a da je pri tem čim manj okrnjeno razmerje modela.
Deli plastičnih modelov iz kompleta se lahko uporabijo na maketah raket,če je uporaba teh delov označena v podatkih, predloženih k modelu v času točkovanja kakovosti makete.
Kakovost makete se točkuje v stanju,kakršna naj bi letela, lahko je le brez raketnih motorjev. Za točkovanje morajo biti vsi prozorni plastični stabilizatorji, vodila, ojačitve in druge stvari  potrebne za let, pritrjeni na modelu. V času med točkovanjem in letom  se na modelu ne sme ničesar dodati ali odvzeti, razen modelarskih raketnih motorjev in pristajalnega sistema.
Največja dovoljena skupna startna masa je omejena na 500 g. Največji dovoljeni totalni impulz pa znaša 80,00 Ns.
Vsak sodelujoči model mora opraviti stabilen let, za kar ima tekmovalec na voljo možnost dveh poskusov, če čas in vremenski pogoji to dopuščajo.
Tekmovalec ima za tekmovanje lahko na voljo le en model.
Ocenjuje naj se kakovost in ne število podatkov. Ker je maketa kopija nekega določenega plovila, naj bi  se tehnični podatki nanašali na to plovilo. Slike, risbe in fotografije naj bi prikazovale vse detajle na modelu. Sodniki lahko znižajo točke za netočne podatke ali če se razmerje, označeno v podatkih,ne ujema z razmerjem modela.
Model se šteje za maketo,če dimenzije ne odstopajo od razmerja  več kot 10%. Ta del točkovanja obsega štiri področja:
– splošni vtis o razmerju modela,največ 50 točk,
– telo in  vrh, največ 100 točk,
– barve in oznake, največ 100 točk,
– stabilizatorji, največ 100 točk.
Pri modelih brez stabilizatorjev ali s prozornimi plastičnimi stabilizatorji se 100  točk za stabilizatorje doda telesu in vrhu, katera se mora v tem primeru  točkovati z največ 200 točkami.
Točkuje naj se čistost, skrbnost izdelave konstrukcije in stopnja končne obdelave. Dobra izdelava, ki odstopa od razmerja (npr. površinska obdelava z visokim sijajem na modelu, ki  naj  bi imel gladko ali  mat površino), vpliva na  odvzemanje točk od maksimuma.
Točkuje naj se težavnostna stopnja, vezana na gradnjo modela. Faktorji katere  se upošteva so simetrija modela, število zunanjih  komponent, zahtevnost barvne sheme, stopnja detajlov in stopnja težavnosti prilagoditve modela za let.
Točkuje se izstrelitev, stabilnost v letu, stopnjevanje (če je), pristajanje in poškodbe pri pristanku.

S6 – raketni modeli za trajanje leta s trakom (strimerjem)

Tekmovanje v trajanju leta s trakom je razdeljeno na podkategorije glede na totalni impulz motorja. Med letom se noben del modela ne sme oddvojiti ali odvreči.
Tekmovanje je odprto za enostopenjske modele, poganjane z enim raketnim motorjem. Za pristajanje služi strimer trak. Trak mora biti iz enega kosa elastičnega materiala npr. tkanine, japonskega papirja ali plastične folije v razmerju 10:1. Na ožjem delu, na katerem se nahaja trda ojačitev z maksimalnim presekom 2×2 mm in zanko iz vrvice pritrjene za vsak konec ojačitve, je lahko samo ena vrvica za pričvrstitev traku na model. Trak sem mora med letom odviti. Tekmovalec lahko zamenja trak kadarkoli med tekmovanjem.
Merjenje časa poleta omejuje maksimum, ki je določen za vsako posamezno kategorijo in podkategorijo. Skupni čas poleta se meri od prvega premika modela na rampi do zaključka poleta. Časomerilci morajo biti seznanjeni z barvo in obliko modela, da ga lahko razpoznajo med letom.
Let je končan, ko se model dotakne površine zemlje, oziroma ovire, ki zaključi njegov let, ali kadar model končno izgine iz vida časomerilcem. Če  model izgine za neko oviro ali oblakom, časomerilci počakajo 10 sekund, da se bo model spet pojavil. Če se model ne pojavi, se teh 10 sekund odšteje od časa leta.
Lete morata meriti dva časomerilca s štoparicama ali napravama za merjenje časa z natančnostjo najmanj 1/5 sekunde. Na svetovnih prvenstvih imata oba časomerilca daljnoglede. Daljnogled mora imeti povečavo med 4 in 8. Med letom morata časomerilca ostati v krogu s polmerom 10 metrov. Izmerjen čas predstavlja sredino izmerjenih časov obeh časomerilcev, zaokrožen na najbližjo nižjo celo sekundo.
Za določanje uvrstitve šteje seštevek treh časov poletov vsakega tekmovalca. V primeru istega rezultata, se določi zmagovalca z dodatnimi leti takoj po zaključku tekmovanja v kategoriji. Maksimalni čas leta se v vsakem dodatnem turnusu poveča za eno minuto – glede na maksimum v predhodnem turnusu. Za vsak dodaten let je predviden samo en poskus. Rezultati dodatnih letov ne štejejo v rezultat ekipe, njihov namen je le določiti zmagovalca in s tem razdelitev nagrad vezanih na naslov.

S6A

Totalni impulz motorja 0 – 2,50 Ns
Maksimalna masa modela 100 g
Maksimalni čas leta s trakom 120 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S6B

Totalni impulz motorja 2,51 – 5,00 Ns
Maksimalna masa modela 100 g
Maksimalni čas leta s trakom 180 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S6C

Totalni impulz motorja 5,01 – 10,00 Ns
Maksimalna masa modela 200 g
Maksimalni čas leta s trakom 240 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

S6D

Totalni impulz motorja 10,01 – 20,00 Ns
Maksimalna masa modela 500 g
Maksimalni čas leta s trakom 300 sekund
Število modelov, ki se uporabljajo na tekmovanju 2

Ponudba kompletov