Zadnje objave

Monthly Archives: March 2007

Vremenska hišica

Barometri, ki jih prodajajo kot spominke so najrazličnejših oblik, njihova skupna naloga pa je napovedovanje vremena. Nekateri so tako zapleteni, da se moramo kar dobro osredotočiti na kazalce, da ugotovimo, kakšno vreme nam napovedujejo. Vremenskih hišic, ki so bile v modi pred leti, danes ne zasledimo več, zato pa si jo z malo truda lahko naredite sami. Za samo izdelavo ne boste potrebovali kakšnih posebnih spretnosti, le pri umerjanju boste potrebovali nekoliko potrpežljivosti.

Continue reading “Vremenska hišica” »

Tovornjak prekucnik

Model tovornjaka je kot nalašč za modelarje začetnike, ki odkrivajo veščine rezljanja z žagico rezljačo. Sestavni deli niso zapletenih oblik, zato z izrezovanjem ne bi smelo biti težav. Za delo potrebujete kos topolove vezane plošče, debeline 3 mm in kos okrogle varilne žice, debeline 2 mm, od orodja pa žagico rezljačo, sveder premera 2 mm, brusni papir, risarski pribor in lepilo za les.

Continue reading “Tovornjak prekucnik” »

Kegljanje

Igra, ki jo poznajo po vsem svetu, se je sicer razvila v več inačic z različnimi pravili, vendar je vsem skupno število kegljev, postavljenih v kegeljni križ. To je namišljena ploskev v obliki kvadrata, ki stoji na kotu.
Kegljišče, ki je pred vami, se imenuje Rusko kegljišče, ki je lahko različnih velikosti, vi pa si lahko izdelate igro, ki jo boste igrali tudi v mrzlih zimskih večerih na toplem.
Continue reading “Kegljanje” »

Velike jaslice na prostem

Prav gotovo vsi občudujete velike jaslice, ki jih je vsako leto več. Nihče pa prav gotovo ni pomislil, da jih z malo truda in domiselnosti lahko naredite tudi sami. Kot kulisa narejene figure na kartonu postavite v votlino, ki jo naredite iz leskovih vej in prekrijete s smrekovimi vejami. Znotraj postavite svečo ali novoletne lučke. Zvečer bo pogled na take jaslice prečudovit, še posebej, če votlino izdelamo preden nanjo pade sneg.

Continue reading “Velike jaslice na prostem” »

Večni koledar

Večni mu pravimo zato, ker ga ob novem letu ni treba zamenjati, ampak vam bo služil neomejeno vrsto let. Res ne bo kazal praznikov niti godov, pač pa vedno pravi dan v mesecu, seveda če boste vsako jutro zavrteli gumbe. Lahko ga postavite na mizo ali pa obesite na steno.
Na čelno stran si lahko narišete svoj motiv ali pa nalepite motiv iz plakata. Če imate kakšno svojo priljubljeno fotografijo, ki je večjih dimenzij, bo koledar še lepši. Seveda pa lahko naredite tudi mozaik iz več manjših slik.

Continue reading “Večni koledar” »

Čoln na zračni pogon

Pred vami je načrt preprostega čolna, ki vas bo razveseljeval v poletnih mesecih. Škatlasta konstrukcija trupa je enostavna za izdelavo, za pogon pa se uporablja navita guma, ki vrti zračni vijak. Za delo poleg risarskega orodja potrebujete še žagico rezljačo, kos brusnega papirja, lesno lepilo in vodoodporno barvo. Od materiala potrebujete le kos topolove vezane plošče, nekaj smrekovih letvic, jekleno žico in gumo.
  
Continue reading “Čoln na zračni pogon” »

Modelarski krožek na OŠ Žirovnica

PrisotnostPridobivanje ročnih spretnosti, spoznavanje materialov, njihova obdelava in obnašanje, so osnovne prednosti, ki jih nudi modelarstvo. Leto 1994To znanje in izkušnje služijo modelarju celo življenje in jih lahko koristi pri vseh vsakdanjih opravilih. Raznolikost izkušenj lahko primerjamo skoraj z vsemi poklici. Čeprav je delo z lesom najbolj podobno poklicu mizarja, pa se pri nadaljnem razvijanju tega hobija srečamo s tako različnimi tehnikami in materiali, da posežemo v vse poklice. Rokovanje z modelarskimi motorčki, uporaba goriv in vse kar sodi zraven je primerljivo s poklicem mehanika. Elektromotorji in naprave za radijsko vodenje, dajejo izkušnje v elektroniki, barvanje in lakiranje poseže v znanje ličarjev, celo likanje folije z likalnikom bo mogoče nekoč dobra izkušnja za likanje perila. Takšne primere bi lahko naštevali v nedogled. Najbolj pa izstopata vrlini potrpežljivost in natančnost.
Sestavljanje NemesisaDelavno vzdušjePrvi modeli
Modelar začetnik se na začetku sreča s preprostim letalskim modelom iz lesa, ki ga dobimo v Kit izvedbi. To pomeni, da dobimo vse gradivo, načrt in navodila v eni škatli. Prvi model je enostavne gradnje, ki začetniku nudi uvajanje v modelarstvo. Prva skupina RV modelarjevModel BambyModel je preprost jadralni drsalec za poletanje iz roke. Srečamo se z deli iz lesa, ki jih je treba natančno sestaviti, lakiranjem in oblačenjem s papirjem. Te osnove nato nadgradimo z naslednjim modelom, ki je že nekoliko težji za gradnjo in zahteva več natančnosti. Tretji model je tekmovalnega značaja, ki ga lahko startamo z vrvico na primerno višino, nato pa prosto v krogih jadra proti tlom. Gradnja je že zahtevnejša in vsebuje skoraj vse znanje za izdelavo preprostega modela na radijsko vodenje.
Na tej stopnji se že sami odločimo v katero zvrst modelarstva se bomo podali. Lahko nadaljujemo z gradnjo plovil, raket, raketoplanov ali pa preprostih modelov za okras. Srečamo se tudi z obdelavo stiropora iz katerega se lahko zgradijo preprosti in ceneni modeli, celo za radijsko vodenje.
Jadralni model iz stiropora ArrowJanuš Šivic z modelom čolnaNejc Babič z BambyemMožnosti je veliko, na kakšne nove izzive nas bodo popeljale ideje in želje pa je odvisno od modelarjev samih. Najbolj zagrizeni modelarji se krožka udeležujejo tudi potem, ko zapustijo osnovno šolo in ti gradijo že prave motorne radijsko vodene modele.

Model čolnaModel avtomobilaAvto od spredaj
Rok Feldin na štartuFantje med delomDepronko
Zaključek leta 2001Gradnja v učilniciLepljenje krila
Nastajanje čolnaProstoleteči modelAnže Bertoncelj s Pingotom
Gradnja KanjeKdo bo prejPiper Super Cub

Laminiranje trupa za jadralni model DG-300

DG 300 RZa vsak izdelek, ki se laminira, teče drugačen postopek. Glede na velikost in obliko je treba različno polagati tkanino glede na smer tkanja, pa tudi uporabiti različna tkanja tkanine. V tem primeru laminiranja odlitka trupa za jadralni model imamo nekaj zahtev, ki jih pri laminiranju moramo upoštevati. Rob kabine mora biti dovolj močan, da se prednji del trupa, če vanj vgradimo pomožni elektromotor, ne zvija. Kria so na trup nasajena z bajonetom, zato mora biti ta del dodatno ojačan. Repni del je v T izvedbi, zato mora biti smerni stabilizator dovolj tog, zagotoviti pa moramo tudi enakomerno porazdelitev iz smernega stabilizatorja v trup, ki je v tem delu zelo tanek.
Continue reading “Laminiranje trupa za jadralni model DG-300” »

Izdelava kalupa za jadralni model DG-300

DG-300Za izdelavo kalupa je dolga pot in se začne najprej z idejo v glavi, nato pa je treba to idejo spraviti na papir. Za vsak element v modelu je treba določiti svoje mesto in predvideti obliko, ki bo najbolj funkcijonalna in praktična. Načrt za modelTa trup je imel zahtevo, da se vanj lahko vgradi pomožni elektromotor in standardno velikost servomotorjev. Poleg tega naj bo prostor za večji akumulator, ki naj se nahaja v težišču modela. V modelu mora biti dovolj prostora za montažo elementov in obenem ravno prav velik za transport. Načrt je počasi dobil svojo obliko in nikjer se ne vidi spornih delov, zato se lahko prične z izdelavo pramodela.
Šablone ta trupIzbral sem izdelavo iz mediapana, ki sem ga zlepil iz več kosov. Najprej sem izrezal obliko v tlorisu in nato še v stranskem risu. Iz kartona sem si izrezal šablone prerezov skozi trup, ki so nanizani na vsake 3 cm po dolžini trupa. Te šablone so nanizane samo do zaključka krila, saj je naprej trup okrogle oblike in bo narejen na stružnici. Na obeh straneh sem zarisal linijo, ki določa najširši del trupa in sovpada s prerezanimi kartonskimi šablonami. Začel sem oblikovati okrogline. Najprej na grobo z električnim skobelnikom, nato pa bolj natančno z ročnim obličem in nazadnje z brusnim papirjem. Vseskozi sem preverjal obliko s šablonami in brusil, brusil. Seveda sem v obliki trupa upošteval tudi kabino, nisem pa upošteval prehoda trupa v krila. Pramodel v šabloniKo je bila oblika dokončana sem na ta del zlepil zadnji okrogli del trupa, ki je bil postružen in nanj prilepil nepremični del smernega stabilizatorja. Prehod iz trupa na stabilizator sem pokital z dvokomponentnim avto kitom in lepo obrusil. Zarisal sem linijo kabine in jo s tračno žago drezal ven. Dno kabine sem poravnal, da je pravokotna glede na smerni stabilizator. To se pri kasnejši gradnji zelo obrestuje. Tako izdelan pramodel sem premazal z epoxi smolo, da sem zaprl pore v lesu. Dno kabime sem prelepil z lepilnim trakom in nanj zlaminiral tkanine do debeline 4 mm. Ta trak sem kasneje lahko odstranil in ga obrusil tako, da je okoli kabine nastal 1 mm rob. Ta rob sem še dodatno pokital in si pri tem pomagal s kovinsko ploščico, ki je bila zbrušena v obliko tega roba. Na ta način sem dosegel, da je rob okoli kabine povsod enak.
Obdelan prehodZa natančno lego in vpadni kot kril sem izdelal dve šabloni iz pertinaksa in ju pod pravim kotom nalepil na dve deščici. Ti deščici sem pod kotom, ki določa V-lom krila pritrdil na šablonsko desko, vmes pa trup. Praznino med šablonami in pramodelom trupa sem zapolnil z dvokomponentnim avto kitom po plasteh, da kit ni razpokal. Sledilo je brušenje in natančnejše kitanje.
Ko sem bil zadovoljen z nastalo obliko sem celoten pramodel prevlekel s kitom za brizganje. Pred brušenjem sem kit premazal s črnim pigmentom za želkot, ki sem ga dobro razredčil v acetonu. Pred nanašanje kitaSledilo je mokro brušenje, barva na kitu pa je kazala mesta, kjer so na površini neravnine. Ker je bil pramodel narejen ročno, je ta prva plast kita za brizganje na mnogih mestih prebrušena do lesa. Zato sledi naslednji nanos kita za brizganje, mazanje s pigmentom in ponovno brušenje. Ta postopek sem ponovil 4-krat, da sem bil popolnoma zadovoljen z obliko. Ker sem vseskozi brusil z vodobrusnim papirjem zrnatosti 400, sem celotno površino še enkrat namazal s pigmentom in na mokro zbrusil s papirjem zrnatosti 600.
Mazanje pigmentaV tej fazi je pramodel primeren za barvanje z želkotom. Uporabil sem barvo T35, ki sem jo razredčil z acetonom in s pištolo nanesel na pramodel. Po dveh dneh sušenja sem zopet uporabil pigment in začel z brušenjem. Najprej sem pobrusil s papirjem zrnatosti 600, nato 800, 1000 in na koncu še 2000. Med vsakim brušenjem sem površino namazal s pigmentom, da sem lažje opazil mesta, ki so že obrušena do primerne globine in mesta, kjer je še treba brusiti. Brusil sem z gobico iz mehke gume, na katero sem navil brusni papir. Vsako brušenje je vzelo veliko časa, saj je potrebno vsak gib kontrolirati in brusiti diagonalno vzdolž trupa v obe smeri. Ko je brušenje zaključeno in ni nikjer več nepravilnosti, sem celoten pramodel spoliral na vretenu in s pasto za poliranje želkota. Šele tukaj, ko se površina brezhibno zasveti se pokažejo še tako majhne napake v trupu.
Risanje silhueteTako izdelan pramodel sem 4-krat premazal z ločilno pasto, da se površina dobro prepoji z njo in ne bo kasneje težav pri izvlačenu iz kalupa.
Pramodel sem postavil na ravno desko iz iverala in ga utrdil s plastelinom. S trikotnikom, ki sem mu na vogal prilepil konico svinčnika, sem določil tloris trupa. Sledilo je žaganje odprtine z vbodno žago. Razrez delilne ravninePod to desko, ki predstavlja delilno ravnino sem dodal še eno desko, na katero sem privil manjše deske, ki nosijo trup. Delilno ravnino sem nato privijačil na to konstrukcijo in jo na sprednjem in zadnjem delu prežagal, da sta nastala dva dela.Utrditev pramodela
Pramodel sem z avtokitom fiksiral na konstrukcijo pod delilno ravnino. Na mestih, kjer je pramodel z avtokitom prilepljen na konstrukcijo, sem nalepil lepilni trak, da kit ne poškoduje spolirane površine pramodela. Pri tem delu je treba paziti, da je pramodel potopljen pod delilno ravnino točno na polovici. Še enkrat sem privil oba dela delilne ravnine in se prepričal, da je vse v redu.
Na površine, ki se stikajo s pramodelom sem nanesel mikrobalon in delilne ravnine dokončno privil na svoje mesto. Ko se je smola strdila, sem delilne ravnine previdno odstranil in zbrusil oster rob.
Nanašanje mikrobalonaZapiranje delilne ravnineBrušenje robu
Zaščita površineCelotno delilno ravnino sem 4-krat premazal z ločilno pasto in nanjo pritrdil konusne letvice, ki sem jih prelepil s selotejpom. Te letvice bodo nakazovale utore, ki bodo določali lego obeh polovic kalupov. Na zadnjem delu trupa, kjer je smerni stabilizator sem iz aluminijastih profilov izdelal še navpično delilno ravnino, kjer se bo kalup končal. Pobarvan želkotTako pripravljeno konstrukcijo sem nato zaščitil s krep trakom in vse skupaj na debelo pobrizgal z želkotom.
Ko se je želkot dobro posušil se je začelo resno delo laminiranja kalupa. Treba je bilo pripraviti tanko in debelo tkanino, bombaž, smolo in orodje. Celotno površino sem na debelo namazal s smolo in vse ostre robove pokital z bombažem. Tu je treba delati zelo pazljivo, da nam ne nastane kakšen zračni mehurček. Sledi prva plast tanke tkanine, ki se mora res lepo prilegati na celotno površino. Zaradi veliko vogalov je bilo treba tkanino polagati po kosih, le po trupu sem uporabil eno celo plast. Sledila je druga plast tkanine in prav tako še nekaj bombaža na mesta, kjer se ostri vogali.
Nanašanje bombažaPrvi sloj tkanineDrugi sloj tkanine
Debelejša tkaninaNaprej je delo veliko lažje in lahko polagamo debelejšo tkanino, saj je treba dobiti predvsem dovolj veliko debelino kalupa. Treba je le paziti, da tkanina vedno poteka diagonalno vzdolž trupa. Z vsako plastjo je delo lažje, saj se ostri vogali vedno bolj zaokrožajo. Končano laminiranjePo skoraj celem dnevu laminiranja je ena polovica kalupa le gotova.
Tako sem pustil izdelek sušiti kar tri dni, da se je smola dobro strdila. Sedaj je bilo treba odstraniti delilno ravnino in podnožje, pri tem pa paziti, da se pramodel v izgotovljeni lupini ne premakne. Najprej sem previdno odvil vse vijake, ki so držali delilno ravnino na podnožje in jo skupaj s pramodelom in delom kalupa ločil od podnožja. Z leseno liziko, ki jo uporabljam za mešanje smole sem previdno ločil delilno ravnino od kalupa. Konusne letvice za utore so seveda ostali v kalupu in sem jih odstranil z dletom. Z brusnim papirjem sem popravil robove teh utorov in s kotno brusilko odrezal in zbrusil kalup po robovih.
Odstranitev podlageLočevanje delilne ravnineObrušena polovica kalupa
Na tako pripravljeno polovico kalupa sem pritrdil stene na repu in celotno stično površino ponovno 3-krat premazal z ločilno pasto. Sledil je sloj želkota, ki sem ga nanesel z brizganjem. Priprava za drugo polovico
Ko se je želkot posušil, sem na enak način in vrstni red zlaminiral še drugo polovico kalupa. Pri tem je treba paziti, da je vrstni red polaganja tkanine in količina tkanine enaka kot na prvi polovici, da se kasneje ne pojavi efekt bimetala, ki bi kalup lahko ukrivil. LaminiranjeTkanino sem polagal tako, da se ni zaključevala na robu spodnjega dela, pač pa je tkanina segala čez rob. To je pomembno zato, da se ohrani enaka debelina na robu.
Tako izdelan kalup sem pustil sušiti tri dni, da se smola dobro utrdi. Nato sem odstranil mejne stene na repu in vse robove obrusil s kotno brusilko. Pri tem mi je bila v pomoč že izgotovljena oblika spodnjega dela kalupa. Na mestih med centrirnimi žlebovi sem zvrtal luknje premera 6 mm, v katerih bodo kasneje pritrditveni vijaki. Odpiranje kalupaLočevanje polovicOdprt kalup
Kalup sem narahlo potolkel po robu, da se spoji razrahljajo, nato pa z leseno liziko počasi razslojil obe polovici. Brušenje robuKalup se je lepo razdvojil, kar je znak, da je bila delilna ravnina lepo poravnana s polovico trupa. Iz kalupa sem previdno odstranil pramodel, ki se je ločil brez napak. Izgotovljen kalupTo je tudi pokazatelj, kako lahko se bodo iz kalupa odstranili kasnejši izdelki. Pri tem moramo biti zelo previdni, da ne ranimo ostrega roba. Takoj za tem, ta rob nekoliko obrusimo z vodobrusnim papirjem, da ga raziglimo in s tem Barvanje robapreprečimo poškodbe roba med izdelavo izdelkov. Rob, ki je surovo obrušen nastal okoli kabine, sem ročno namazal z želkotom. S tem sem zaprl pore v materialu in s tem preprečil kasnejše težave med delom izdelkov. Ko se je želkot posušil, sem ga še z vodobrusnim papirjem zgladil in spoliral.
Kalup je tako gotov in do prvega izdelka sem ga pustil temprati kar 14 dni pri temperaturi 40 °C.

Izdelava kalupa za kabino
Kalup za kabino je narejen na enak način kot trup, le da sem v tem primeru moral uporabiti ukrivljeno delilno ravnino. Na ravno desko sem položil plastični trak in nanj pritrdil pramodel kabine. Delilna ravninaPlastični trak sem ukrivil po spodnjem robu in ga utrdil z lesenimi letvicami ter dvema ploščicama, da je trdno objemal rob kabine. Površino sem zopet namazal z ločilcem in nanesel sloj želkota. Sledilo je laminiranje in sušenje zgornjega dela. Laminiranje kalupa za kabino
Delilno ravnino sem previdno odstranil in pobrusil rob okoli kalupa.  Tako je nastal zgornji del kalupa, spodnjega pa sem se lotil na nekoliko nenavaden način. Na pramodel trupa sem v dno kabine zlaminiral 3 plasti tkanine in prav tako zlaminiral tudi zgornji del kabine v svojem kalupu. Spoj, kjer se zgornji del kabine in dno stikata, sem namazal z bombažem in kalup za kabino poveznil na pramodel trupa. Počakal sem dva dni, da se je smola dobro posušila in odstranil kabino. Pri tem sem pazil, da se kabina v kalupu ni razslojila. Zgornja polovicaObe polovici kalupaIzgotovljen kalupRob, kjer je višek smole pricurljal ven sem obrusil in na to osnovo zlaminiral še spodnji del kalupa za kabino. Ker v tem primeru nisem imel centrirnih puš, sem jih na kalup prilepil naknadno. Postružil sem 12 jeklenih puš in jih nalepil kar na zgornjo stran kalupa, skozi katerega sem prej zvrtal luknje premera 4 mm. Tako luknjo imajo tudi puše. Spoje puš sem dodatno ojačal s tkanino in bombažem ter preveril, da gredo osi lepo skozi odprtine. Ko je bila smola dobro suha sem lahko razdvojil kalup in ven že potegnil eno izgotovljeno kabino. Sledilo je še brušenje roba kalupa in še nekaj časa temeljitega sušenja.

Laminiranje modela

Barvanje modela Demon

Izgotovljen model DemonPri tem modelu je zanimivo to, da se je najprej porodila ideja kako pobarvati model, kasneje pa šele ime Demon. Ker ima dan dve strani – dan in noč, ali svetlo in temno stran, sem na spodnji strani upodobil noč, na zgornji pa dan. Ponoči po zraku letajo čarovnice, netopirji …, podnevi pa letala. Ozadje ponoči je pravljični gozd s skrivnostno vilo, kjer straši, podnevi pa vrvež na letališču.
Spodnji del krilaPred barvanjem je bilo treba najprej pripraviti površino. Najmanj problemov je predstavljal trup, ki je narejen iz karbonske tkanine v kalupu. Površino sem samo zmatiral z vodobrusnim papirjem. Krila in stabilizatorji so narejeni iz zvakuumirane balse na stiroporno sredico. Tu je priprava površine vzela kar nekaj časa. Višinski stabilizatorCelotno balso sem temeljito obrusil in prelakiral z nitro lakom. Ko se je lak dobro posušil sem ponovno obrusil vse iveri, ki so se postavile pokonci. Na to površino sem nato z nitro lakom prilepil japonski papir, da sem zaprl pore v balsi. Tako prekrite površine sem nato 3-krat prelakiral z nitro lakom, ki sem mu primešal smukec. Sledilo je brušenje in glajenje površine. Najprej sem uporabil brusni papir zrnatosti 400, da sem hitreje zagladil črte, vidne od čopiča, za konec pa še zrnatost 600. Tako pripravljeno površino sem spihal z zračno pištolo in obrisal z mehko krpo, namočeno v špirit.
Naslednji korak je bilo barvanje ozadja slike. Uporabil sem pištolo za brizganje s šobo premera 1,5 mm. Najprej sem čez celo krilo nanesel svetlo barvo in nato temnejšo. Da sem pobarval cel prehod, sem uporabil štiri odtenke barve iz svetle do temne. Prvo svetlo barvo sem nanašal čez celo krilo tako, da je bila vsa površina enakomerno pobarvana. Naslednje nanose pa sem nanašal z redkejšo barvo, majhnim odvzemom barve (zaprta igla) in z odprtimi stranskimi odprtinami za zrak, ki barvo bolj široko razpršijo.
Višinski stabilizatorKrilo zgorajDokončano krilo
Postopek barvanja prehoda sem ponovil na obeh straneh krila in stabilizatorjih, le, da je na zgornji strani narejen prehod iz rumene v temno rdečo, na spodnji pa iz svetlo modre v temno modro. Na prednjem robu rdeča barva tako potemni, da se prelije iz temno vijolične v temno modro.
Rezanje maske v folijoV času, ko se je površina sušila, sem iz samolepilne folije izdelal masko za kasnejše barvanje. Uporabil sem navadno samolepilno folijo ker mi je bila pri roki. Danes bi raje vzel transportno prozorno folijo, ki se uporablja za prenašanje nalepk na površino. Takrat še nisem imel na razpolago rezalnika za folije, zato sem vse maske izdelal na roko. Lepljenje maskeVse konture sem najprej narisal na papir v naravni velikosti in ga položil na kopirno mizo z žarnicami. Preko papirja sem položil folijo in jo utrdil s koščki lepilnega traku, da se ni premikala. Zaradi svetlobe pod folijo, so se skozi folijo lepo videle konture na papirju. Z ostrim skalpelom sem narahlo razrezal folijo po konturah in odstranil odvečno folijo. Odstranjevanje transportne folijeNa tako izrezano šablono sem nanesel transportno folijo in jo s pomočjo gumijastega valjška nanesel na krilo. Tako sem oblepil vsako polovico krila posebej. Na sredini krila, kjer se nahaja še del trupa, pa sem nalepil prozorno folijo in nanjo z alkoholnim flomastrom narisal mostiček, ki ponazarja povezavo med obema deloma. Na trupu namreč nisem želel barvati dekorja iz krila. S skalpelom sem narahlo zarezal folijo in odstranil odvečni del. S skalpelom ni potrebno zarezati skozi folijo, da se zareza ne pozna na podlagi, pač pa le do polovice debeline folije. Kasneje, ko odstranimo odvečni del folije se preostala debelina sama gladko odtrga po konturi.
Ročno izrezovanje maskeZaščita površineOstalo površino krila, ki je ostala nezaščitena, sem prekril s časopisnim papirjem. Tu je treba biti pazljiv, da se zaprejo vse luknjice, saj barva najde še tako majhno luknjo in nam pokvari površino.
Sledilo je pripravljanje airbrusha in barv. Pri barvanju lune na spodnji strani se je takoj pojavil problem. Na temno modro podlago sem želel narisati svetlo rumeno luno. Če bi takoj barval z rumeno barvo preko modre, bi se rumena luna spremenila v zeleno. Da bi dobro prekril modro podlago bi moral nanesti debel sloj barve, kar pa pri barvanju modela ne pride v poštev. Zato sem luno najprej pobarval z belo barvo in počakal, da se je barva dobro posušila in šele nato nadaljeval z rumeno. Tako sem z dvema slojema barve dosegel željen učinek.
Na zgornji strani, kjer je podlaga barvana s prehodom iz rumene preko oranžne v rdečo, ni bilo problemov z barvanjem zahajajočega sonca, ki je podobne barve.
Priprava barveBarvanje luneZadnji rob krila
Barvanje eleronov
Najlaže je bilo barvati črne konture na zadnjem robu krila, saj že tanek sloj barve lepo prekrije podlago. Nekoliko zamudno delo je predvsem s tem, da so eleroni ločeni od krila. Zaščita spoja in ujemanje dekorja pobere kar nekaj Odstranjevanje maskečasa.
Tako pobarvani risbi je treba čim prej odstraniti maske, da se spoj barve še lepo zalije nazaj. Za odstranjevanje folije sem uporabljal navaden sušilnik za lase, ki samolepilno folijo in njeno lepilo ravno prav zmehča, da se brez napak odstrani iz površine.
Barvanje detajlovSledilo je barvanje manjših detajlov, za katere sem uporabil manjše maske. Ker sem barval z airbrushem, ni bilo treba zaščititi celotnega krila pač pa samo lokalno, saj je curek barve zelo majhen.Dokončan detajl Po barvanju ostrih robov sem odstranil masko in s tankim curkom barve zmehčal robove. Največji efekt je dobila luna, ko sem po robu nanesel nekaj rumene barve in s tem ojačal sij.
Tako pobarvan model je bil v fazi za končno lakiranje. Uporabil sem dvokomponentni brezbarvni avto lak in ga nanesel na celotno površino modela. Barve so dobile večji kontrast, površina pa je postala gladka.
Za konec barvanja sem s postopkom sitotiska natisnil še nekaj napisov na modelu. Napise sem oblikoval na računalniku in jih natisnil na paos papir. Za nekaj časa sem jih postavil v kartonsko škatlo, v katero sem nakapljal nekaj kapljic triklora. Škatlo sem zaprl in počakal, da hlapi triklora dodobra potemnijo toner laserskega tiskalnika. Sito sem namazal s svetlobno občutljivo emulzijo in jo posušil s fenom. To delo je bilo treba narediti v slabši svetlobi. Na mizo sem postavil 500 W halogenski reflektor in nad njega na dve konzoli steklo. Na steklo sem postavil paos papir z napisi, nanj pa sito in ga na zgornji strani obtežil, da se je cela površina sita lepo prilegla na papir. Osvetljeval sem 3 minute, nato pa pod tušem spral sito. Mesta, ki niso bila osvetljena so se v vodi lepo sprala in nastalo je sito za tiskanje.
Nastavljanje sitaNanašanje barveTiskanje z gumo
Potiskan napisSito sem fiksiral na stojalo, nanj pa del, ki sem ga želel potiskati. Na sito sem nanesel barvo in jo z gumo potegnil prek napisa na situ. Tam, kjer je napis, so v situ luknjice, naokrog pa površino zapolnjuje emulzija. S potegom barve preko sita se barva skozi luknjice v situ prenese na površino in tako nastane kvaliteten odtis. Barva za sitotisk je zelo odporna na modelarsko gorivo in praske, zato je ni treba še dodatno zaščititi.
Model je tako pobarvan in sledi le še vgradnja delov. Ker je treba pred barvanjem vsem delom že izdelati vse nosilce, odprtine …, je sedaj motaža veliko lažja.
Pogled od spredajPokrov motorjaRepno kolo

Preberi si še nekaj o tem modelu

Ponudba kompletov